Torek, 7. 6. 2022, 7.09
2 leti, 6 mesecev
V Trstu so pokopali Borisa Pahorja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
2
Boris Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam.
Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se danes poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ta je v 109. letu starosti umrl na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki slovenske vlade.
Današnje pogrebne slovesnosti so se med drugimi udeležili ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.
Garda @Slovenskavojska je v imenu predsednika vlade položila venec v slovo tržaškemu pisatelju in akademiku Borisu Pahorju. Na pogrebu so se pokojnemu poklonili tudi ministrica @AstaVrecko, minister Matej Arčon, ministrica Tatjana Bobnar in državni sekretar Marko Rusjan. pic.twitter.com/XaAdK8Jjbp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 7, 2022
Prav tako je bilo mogoče opaziti številne vidne predstavnike javnega življenja, med njimi tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košuto, filozofa in fotografa Evgena Bavčarja, nekdanjega ministra za kulturo Jožefa Školča in predsednika SLS Marjana Podobnika.
Slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti menila, da je bila v Pahorju "najprej in najbolj prisotna tista narodna zavest, pripadnost, ampak v duhu Kosovela: bodimo evropski po duhu, ampak ne pozabimo na svoj obraz". To je po njenem bila tudi Pahorjeva velika modrost "tudi v zavesti, da smo v Evropi enakopravni in da so vsi narodi v Evropi pravzaprav manjšine".
"Izgubili smo velikega človeka, velikega Slovenca, Tržačana, Evropejca," pa je poudaril minister Arčon in poudaril Pahorjevo sporočilo, da se v prihodnje upremo krivici ter brezpogojno podpremo sožitje in ljubezen.
"Človek z veliko začetnico"
Pri maši, na kateri je bil prisoten tudi tržaški škof Giampaolo Crepaldi, je duhovnik Karel Bolčina v svoji homiliji poudaril, da je bil Pahor "očak in narodnjak, velik humanist in prerok, človek z veliko začetnico".
Nato je Pahorja primerjal s svetopisemskim Jobom, ki ga je Bog preizkušal. "Veliki pričevalec tragedij preteklega stoletja" Boris Pahor, za katerega se zdi, da je Job njegova prapodoba, je tako vzel v roke črnilo in papir in začel pisati o svojem razočaranju in upanju, o trpljenju in odrešenju, o grenkobi in tolažbi, je naštel Bolčina.
Med Pahorjevimi talenti je Bolčina med drugim navedel "talent neuničljivega prenašalca fizičnega in moralnega trpljenja skozi desetletja, ki ga je unovčil z vztrajnim vabilom k miru, sožitju, spravi, svobodi in široki kulturi razgledanosti".
Predsednik republike Borut Pahor ga je v nagovoru opisal kot "pisatelja brez meja, državljana sveta, človeka srca".
Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
Bil je tudi prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
2