SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V slovenskih zaporih petina odvisnikov, večina se jih zdravi

1

termometer

Med zaporniki je večji delež odvisnikov od drog kot med splošno populacijo. Po nekaterih raziskavah si je kar okoli tretjina zapornikov kdaj v življenju že vbrizgavala droge.

Večina jih ob prihodu v zapor zmanjša uživanje drog ali z njim sploh preneha, a se velikokrat k drogam ponovno zateče ob izpustitvi. Takrat je predoziranje vzrok mnogih smrti.

V EU je okoli 1,4 milijona odvisnikov, ki si vbrizgavajo heroin Da so droge med zaporniki velik problem, priča statistika. V EU je okoli 1,4 milijona odvisnikov, ki si vbrizgavajo heroin. Na ravni posameznih držav predstavljajo med 0,1 in 0,8 odstotka odrasle populacije. Med zaporniki pa je ta delež bistveno višji. Nedavne študije, ki jih Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) navaja v letošnjem poročilu o stanju na področju drog v EU, kažejo, da si je med pet in 31 odstotkov zapornikov v življenju že vbrizgavalo droge.

Večina uporabnikov drog ob prihodu v zapor sicer zmanjša uživanje drog ali z njim preneha, a prepovedane droge pridejo v številne zapore in nekateri zaporniki nadaljujejo ali celo začnejo uživati droge med prestajanjem zaporne kazni.

Večina držav EU ima vzpostavljena medagencijska partnerstva med zaporniškimi zdravstvenimi službami in ponudniki v skupnosti za izvajanje zdravstvene vzgoje in zdravljenja v zaporih pa tudi za zagotavljanje stalnosti oskrbe ob prihodu v zapor in po izpustitvi iz njega.

Vendar pa na splošno zagotavljanje storitev za zdravljenje odvisnosti od drog v zaporih še vedno zaostaja za storitvami, ki so na voljo širši skupnosti, kljub splošni zavezanosti načelu enakosti na področju oskrbe, navaja evropski center.

Zagotavljanje čiste opreme za vbrizgavanje drog v zaporih je redko Tako je zagotavljanje čiste opreme za vbrizgavanje drog v zaporih redko. Nadomestno zdravljenje z metadonom se izvaja v zaporih v večini držav, vendar se uvaja počasneje kot v širši skupnosti, navajajo v poročilu.

Leta 2011 je bilo po zaporih v EU v metadonsko zdravljenje vključenih vsaj 74.000 zapornikov, čeprav se stopnje zagotavljanja zdravljenja med državami znatno razlikujejo. V nekaterih državah obstajajo tudi omejitve, da se metadonsko zdravljenje omogoči le tistim zapornikom, ki so se zdravili že pred prestajanjem zaporne kazni.

A Alessandro Pirona iz EMCDDA opozarja, da Evropa predvsem šepa pri socialni reintegraciji in podpori odvisnikov, ko so izpuščeni iz zapora. Veliko jih namreč kmalu ponovno začne uporabljati droge, deloma tudi zato, ker kontinuirana možnost metadonskega zdravljenja in psiho-socialne podpore ni vedno omogočena po izpustitvi na prostost.

Po izpustu iz zapora imajo odvisniki višje možnosti za smrt Kako pomembna je možnost nadaljevanja zdravljenja in psiho-socialne pomoči po izpustitvi, kaže podatek o umrljivosti znotraj te skupine ljudi. Izsledki raziskave o smrtih, povezanih z drogami po izpustitvi iz zapora v Evropi, Avstraliji in ZDA, namreč kažejo, da so droge vzrok šestih od desetih smrti v prvih treh mesecih po izpustitvi iz zapora.

Po izpustitvi iz zapora je pri mnogih toleranca na heroin zaradi zdravljenja ali pa popolne abstinence v zaporu manjša. Predvsem sta kritična prva dva tedna po izpustitvi iz zapora, nevarnost pa ostaja še do štirih tednov, je navedeno v letošnjem poročilu EMCDDA.

Študija, ki so jo izvedli v Angliji in Walesu, je pokazala, da se 60 odstotkov predoziranj zgodi v prvih dveh tednih po izpustitvi iz zapora. Moški zaporniki imajo v prvem tednu po izpustitvi v primerjavi s splošno populacijo 29-krat večjo možnost, da umrejo. Za ženske zapornice pa je ta možnost kar 69-krat višja v primerjavi s splošno populacijo.

V slovenskih zaporih okoli petina odvisnikov, od njih več kot polovica prejema metadon Po podatkih Zavoda RS za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo lani zaprtih 1076 oseb, ki so bile odvisne od prepovedanih drog ali so imele težave zaradi uživanja drog. To predstavlja dobro petino vseh zapornikov oz. 21,3 odstotka vseh zaprtih oseb.

V nadomestno zdravljenje je bilo lani vključenih 645 ali 59,9 odstotka vseh odvisnih zaprtih oseb, večinoma gre za nadaljevanje terapije. Med 919 novosprejetimi osebami s težavami s prepovedano drogo je bilo namreč 405 ali 44,1 odstotka oseb z že predpisano metadonsko terapijo, osmim zapornikom pa je bil izrečen ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti.

Po besedah strokovnjaka na področju drog in vodje kontaktne točke za droge v Sloveniji Milana Kreka slovenski zapori spadajo po kakovosti zdravstvene in socialne obravnave zasvojenih v vrh evropskih zaporov.

Med pomanjkljivostmi pa izpostavlja predvsem to, da zapornikom ni na voljo sterilnega pribora za injiciranje. Kakšnih izbruhov virusa HIV ali hepatitisa sicer ne beležijo, a ta nevarnost glede na majhno socialno skupnost v zaporih vendarle obstaja, je opozoril.

Nekateri odvisniki imajo možnost predčasnega odpusta v terapevtske skupnosti Kot pozitivno pa predvsem izpostavlja dejstvo, da imajo zaporniki, ki so odvisni, vse možnosti, da nadaljujejo z zdravljenjem in psiho-socialno podporo tudi po odhodu iz zapora in je ta oskrba kontinuirana. V slovenskih zaporih namreč zdravstveno obravnavo izvajajo področni zdravstveni domovi, tako lahko odvisnik ostane v sistemu zdravljenja tudi po odpustitvi. Prav tako imajo nekateri odvisniki možnost predčasnega odpusta v terapevtske skupnosti.

Tudi nevladne organizacije in socialna služba, ki izvajajo podporne, motivacijske in svetovalne programe za odvisnike v zaporih, se po izpustu zapornika povežejo z zunanjimi organizacijami, ki takšnemu odvisniku nudijo kontinuirano oskrbo, pravi Krek. Lani se je za obravnavo v zunanjih ustanovah odločilo 96 zaprtih oseb. Od zasvojenih zapornikov, ki so bili lani izpuščeni iz zapora, je z obravnavo v zunanjih ustanovah nadaljevalo 58 oseb, kažejo podatki v letnem poročilu urada za izvrševanje kazenskih sankcij.

Sistem v Sloveniji tako nudi odvisnikom v zaporih v času začasnega izpusta in po izpustu veliko, tako da je potem vse odvisno od posameznika, pravi Krek. Pogreša tudi več stanovanjskih skupnosti, ki bi odvisniku po izpustu iz zapora olajšale prehod v "vsakodnevno" življenje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin