Četrtek, 19. 10. 2017, 16.23
6 let, 6 mesecev
V slovenskih zaporih gneča. Kdaj bo država rešila prostorsko stisko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
5
Nov zapor v Dobrunjah, za katerega trenutno izbirajo arhitekturne rešitve naj bi prinesel boljše pogoje za slovenske zapornike in pripornike, ki so v zadnjih dneh nase opozorili z uporom na Povšetovi v Ljubljani ter na Dobu. Uprava zaporov sicer sporoča, da razlog niso razmere v zaporih, zaradi katerih je Slovenija že plačala nekaj visokih odškodnin.
Peščica pripornikov na Povšetovi se je v petek uprla. Po poznejših pojasnilih vodje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja ni šlo za organiziran upor. Razlog naj bi bilo nezadovoljstvo enega od upornikov, ki naj bi mu nato sledili nekateri drugi posamezniki.
Čeprav je šlo v konkretnem primeru za nezadovoljstvo posameznika, je Podržaj potrdil, da zaprti izražajo nezadovoljstvo, med drugim zaradi hrane, slabih pogojev za rekreacijo, visokih cen telefonskih pogovorov, nekoliko slabšega sprejema TV-programov.
Včeraj se je upor zgodil še na Dobu, kjer naj bi bile po poročanju Primorskih novic razlog "nekatere neizpolnjene obljube".
Arhitekti rišejo nov zapor
Prav zaprti oddelek na Dobu in enota na ljubljanski Povšetovi že leta veljata za zapora (Povšetova ima tudi del za pripornike) z največjo prostorsko stisko. Minister Goran Klemenčič je letos napovedal gradnjo novega zapora v Dobrunjah. Do 6. novembra naj je rok za posredovanje arhitekturnih rešitev na javnem natečaju.
Omenimo, da so gradnjo zapora že napovedovali tudi Klemenčičevi predhodniki, a projekta nikomur ni uspelo pretopiti v kaj več kot mrtvo črko na papirju. Tudi Klemenčičev projekt, vreden med 60 in 70 milijoov evrov - za zdaj še nima finančne konstrukcije. Na ministrstvu pa pravijo, da je v proračunu za prihodnje leto zagotovljen denar za izdelavo projektne dokumentacije
"Nadaljnje aktivnosti so vezane tudi na izbrano natečajno rešitev in dinamiko poteka projekta, v skladu s katero bomo v proračunih za prihodnja leta ustrezno načrtovali tudi sredstva," napovedujejo.
Predvidena lokacija za nov zapor v Dobrunjah, ki naj bi rešil prostorsko stisko na Povšetovi.
Knjižnica, kadilnica, delavnice
Natečaj sicer razkriva osnovno podobo zapora, ki naj bi imel to, kar zdajšnjim manjka; prostore za preživljanje prostega časa in delo zapornikov. Projekt predvideva knjižnico, telovadnico z igriščem za mali nogomet, košarko in odbojko, prostore za izvajanje verskih dejavnosti, prodajalno in kadilnico.
Poleg bodo delavnica za obdelavo kovin, ključavničarska, avtomehanična, mizarska delavnica, delavnica za ročna dela, zaporniki bodo lahko - kot velja že v obstoječih enotah - delali v kuhinji.
Kot izhaja iz dokumentacije, bi imel novi zapor v Dobrunjah varovanje z do pet metrov visoko notranjo in zunanjo ograjo ter vmesnim šestmetrskim betonskim zidom. Med ograjami je predviden elektronsko varovan varovalni pas.
Zapornikom manjka prostočasnih aktivnosti
Varuh človekovih pravic je po februarskem obisku polodprtega oddelka dobskega zapora predlagal postavitev nadstreškov za kadilce in druženje obsojencev v primeru dežja, rešitev težav s slabim TV-signalom, posodobitev dotrajanega fitnesa.
Evropske in domače inštitucije, ki bedijo nad razmerami v zaporih, so v preteklih letih državo najpogosteje opozarjale prav zaradi prostorske stiske in pomanjkanja možnosti za prostočasne aktivnosti.
Varuh človekovih pravic z obiski preverja stanje na različnih lokacijah in oddelkih (ti se delijo na zaprte, polodprte in odprte). Ob februarskem obisku poldoprtega oddelka zapora na Dobu je predlagal ukrepe za zmanjšanje težav z vlago v kopalnicah, iskanje rešitev zaradi odsotnosti vzgojne službe, ki jo hromijo bolniški dopusti dveh delavk. Predlagal je tudi postavitev nadstreškov za kadilce in druženje obsojencev v primeru dežja, rešitev težav s slabim TV-signalom, posodobitev dotrajanega fitnesa.
Problematični zapor na Povšetovi je varuh obiskal aprila lani. V zavodu, ki ima prostora za 135 zaprtih oseb (od tega za 54 obsojencev in za 81 pripornikov), je bilo na dan nenajavljenega obiska 100 obsojencev in 73 pripornikov, torej več, kot je prostih mest. Varuh je ugotovil, da zasedenost obsojeniškega oddelka na Povšetovi upada, a je še vedno prevelika. Pohvalil je urejenost jedilnice in zagotavljanje verske oskrbe, obenem pa pozval vodstvo, da zagotovi več pogojev za ustvarjalnejše preživljanje prostega časa.
Več kot 100 tisoč za odškodnine
Zaporniki ali priporniki, ki menijo, da so bile v zaporu ali priporu kršene njihove pravice, lahko proti državi vložijo odškodninsko tožbo. V preteklosti je Slovenija že izgubljala na evropskem sodišču za človekove pravice in plačala za skupno več kot 100 tisoč evrov odškodnin.
Največ postopkov pred ESČP je bilo proti zavodu na Povšetovi. Nanašali so se na prostorsko stisko, visoke temperature v prostorih in omejevanje gibanja, s čimer so priporniki zatrjevali kršitev tretjega člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi mučenja.
Balkanski bojevniki Slovenijo peljali na ESČP, uspelo jim je
Štirje obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik so zaradi slabih razmer v priporu na Povšetovi vložili tožbe na ESČP. Trije so bili uspešni, o četrti tožbi še ni odločeno.
Zadnja objavljena odločitev ESČP je iz oktobra 2015, v njej pa je opisan primer pripornika Dragana Beljkaša, ki je zdaj znova obtožen v zadevi Balkanski bojevnik. Kot je razvidno iz sodbe, se je pritožil zaradi:
- prezasedenosti, zaradi katere je imel premalo osebnega prostora (med tri in štiri kvadratne metre),
- neustreznega prezračevanja in visokih poletnih temperatur v sobah. Te so v juliju in avgustu 2010 pozno popoldne menda dosegale v povprečju 27,5, občasno pa celo presegle 30 stopinj Celzija,
- pretiranih omejitev časa, ki ga je smel preživeti zunaj sobe.
Sodišče mu je prisodilo 12 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo, ki mu jih je državno pravobranilstvo izplačalo. Poleg njega sta odškodnini na ESČP dobila še dva njegova soobtožena, in sicer Boštjan Klopčič ter Jakob Remškar. Zoper sodbo Remškarju se je pravobranilstvu pritožilo. Tožbo je vložil še Marko Bublić, a o njej ni odločeno.
Pozitivna "delna ocena" iz Evrope
V zadnjih letih so tudi uprave zaporov bolj sistematično pristopile k reševanju razmer. Obremenjenost rešujejo s prerazporejanjem zapornikov. Dovoljen dnevni čas na prostem na Povšetovi je bil že v letu 2011 z dveh ur podaljšan na dve uri in pol, julija 2012 pa na pet ur.
Pred mesecem dni so s pravosodnega ministrstva sporočili, da je Odbor ministrskih namestnikov Sveta Evrope v formaciji nadzora nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice spomladi obiskal Slovenijo in nato na septembrski seji v Strasbourgu obravnaval skupino sodb zaradi prezasedenosti zapora in pripora na Povšetovi ter preverjal napredek.
Kot so sporočili z ministrstva, so za zdaj pozdravili napredek Slovenije in izboljšanje bivalnih razmer v ljubljanskem zaporu. Odbor ministrskih namestnikov pa bo primer znova proučil po dodatnih informacijah o učinkovitosti pravnih sredstev, ki so na voljo pripornikom in zapornikom, in po proučitvi poročila odbora za preprečevanje mučenja.
5