Ponedeljek, 20. 5. 2019, 12.33
5 let, 7 mesecev
V Sloveniji zaznali porast mišje mrzlice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,34
2
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, in sicer so do sedaj obravnavali že 75 primerov. Največ primerov mišje mrzlice je po podatkih NIJZ v Jugovzhodni Sloveniji. Porast števila okuženih pa se ciklično pojavlja na tri do pet let, tako jih je bilo leta 2012 v celem letu 185.
Tatjana Frelih z NIJZ je na novinarski konferenci potrdila, da so do 15. maja letos zabeležili 75 že laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice oziroma hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), in sicer pri 59 moških in 16 ženskah. Razmerje gre v prid moških, kar je po besedah Frelihove običajno zaradi poklicne izpostavljenosti.
Število primerov okužb je letos preseglo število primerov iz preteklih let v istem obdobju. Povprečna starost bolnikov pri moških je 43 let, pri ženskah pa 41 let. Največ primerov mišje mrzlice je po podatkih NIJZ v Jugovzhodni Sloveniji, in sicer 38. Sledi 19 primerov iz Podravske regije, štirje iz Koroške, po tri iz Osrednjeslovenske, Posavske in Pomurske regije, dve iz Savinjske regije ter po en primer iz Gorenjske, Primorsko-notranjske in Zasavske regije. Vse bolnike so hospitalizirali, nihče pa ni za posledicami mišje mrzlice umrl, je dodala Frelihova.
Porast glodavcev tudi posledica blage zime
Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je pojasnila, da se porast ciklično pojavlja na tri do pet let. Porastu po njenih besedah botruje več zunanjih dejavnikov, kot je bila na primer letos blaga zima. Tako je večina glodavcev, ki pozimi živijo pod zemljo, lahko preživela, njihova populacija se je povečala in s tem se je povečalo tudi število potencialnih virov okužbe. Porast je bil tudi v letu 2012, ko so zabeležili 185 primerov.
Kot je dejala Avšič Župančeva, Slovenija sodi med ene najvišjih endemskih območij za HMRS, saj imamo tri različne viruse, ki povzročajo to bolezen, in sicer virus puumala, virus dobrava in še različica virusa dobrava, ki se mu reče virus dobrava-kurkino. V Sloveniji prisotni virusi po podatkih NIJZ povzročajo lažje oblike obolenja.
V zadnjih nekaj letih v Sloveniji smrtnega primera ni bilo, nekaj bolnikov je v času zdravljenja potrebovalo dializo, nihče pa v zadnjih letnih ni ostal kronično na dializi. Hospitalizacije običajno trajajo teden dni.
Okužijo se v gozdu in pri pospravljanju kleti
Ko bolnike epidemiološko anketirajo, sprašujejo po dejavnikih tveganja, je dejala Frelihova in izpostavila, da se večina bolnikov okuži pri opravljanju del v gozdu, nekateri pa pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij ali sprehodu po gozdu. Bolezen se z glodalca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, je še pojasnila. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske infekcijske klinike je dejala, da se klinična slika bolezni sklada z imenom bolezni. Pojasnila je, da gre za virusno okužbo, pri kateri ločimo štiri različne faze, in da je inkubacijska doba dva do štiri tedne, ampak zelo redko dlje od 21 dni. Običajno se začne s splošnimi znaki virusne okužbe, kot so vročina oziroma mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, najbolj značilna za to bolezen pa je motnja vida.
Hospitalizacija traja teden dni
Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti. V zadnjih nekaj letih smrtnega primera ni bilo, nekaj bolnikov je v času zdravljenja potrebovalo dializo, nihče pa v zadnjih letnih ni ostal kronično na dializi, je še povedala Lejko Zupančeva in dodala, da hospitalizacije običajno trajajo teden dni.
Na NIJZ so opozorili, da naj dalj časa zaprte prostore pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo in da naj prostor razkužimo z raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila zmešamo z 10 enotami vode, ki jo razpršimo po iztrebkih in pustimo delovati 10 do 30 minut. Pri čiščenju svetujejo uporabo zaščitne maske in rokavic iz lateksa.
Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberete s papirnato brisačo, odložite v vrečko in odvržete med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužite še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazite, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranite uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijte z vodo in milom, svetujejo na NIJZ.
Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodalcev, kar pa je povezano z več dejavniki, kot je na primer blaga zima.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka, piše NIJZ.
Mišja mrzlica je okužba z virusi, ki se v naravnem okolju pojavljajo v kronično okuženih malih sesalcih, predvsem glodalcih. Živali viruse izločajo v slini, urinu in iztrebkih, ki pa se na človeka prenesejo z vdihavanjem virusov iz izločkov ali poginulih živali, na primer med čiščenjem prostorov.
V Sloveniji bolezen povzročajo predvsem virusi puumala, dobrava in dobrava-kurkino, ki povzročajo lažje oblike obolenja.
Bolezen poteka v več fazah. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč. Pri lažji obliki pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic.
Zdravljenje je simptomatsko. Smrtnost zaradi bolezni je nizka, in sicer od pet do 15 odstotkov. Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni.
Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodalcev, kar pa je povezano z več dejavniki, kot je na primer blaga zima. Porast se običajno ciklično pojavlja na tri do pet let. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju glodavcev in splošni ter osebni higieni, še piše NIJZ na svojih spletnih straneh.
2