SiolNET. Novice Slovenija
6,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji prvič v zgodovini merjenja živi več moških kot žensk

6,45

termometer

Čopova ulica
Foto: Ana Kovač

Slovenija beleži negativen naravni prirast, a pozitiven selitveni prirast. Tako je sredi leta v državi živelo 2.089.310 ljudi, od tega več moških kot žensk, kar se je zgodilo prvič v 160 letih.

Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 po podatkih statističnega urada sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. "Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na zdajšnjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Tako številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk," v statističnem pregledu leta 2019 pojasnjuje državni statistični urad.

Dodajajo, da je v Evropi malo držav, v katerih je moških več kot žensk. V EU so to le še Švedska, Malta in Luksemburg, v preostali Evropi še Turčija, Norveška, Albanija, Islandija in Severna Makedonija.

Število prebivalcev se bo večalo še tri leta, nato bo začelo padati

Prebivalstvo Slovenije naj bi se po projekcijah prebivalstva EUROPOP2018 povečevalo do približno leta 2023, nato naj bi število prebivalcev in prebivalk začelo počasi padati. 1. januarja 2100 naj bi imela Slovenija 1.796.000 prebivalcev, kar je 13 odstotkov manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2018.

V naslednjih desetletjih naj bi se zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2055 naj bi prebivalci, stari 65 ali več let, predstavljali skoraj 32 odstotkov prebivalstva Slovenije, leta 2100 pa nekaj več kot 31 odstotkov.

Selitveni prirast pozitiven, naravni negativen

V letu 2018 se je število prebivalcev povečalo za približno 14 tisoč – zaradi pozitivnega selitvenega prirasta –, naravni prirast je bil namreč drugo leto zapored negativen. Prvič po desetih letih se je znova rodilo manj kot 20 tisoč otrok oziroma tri odstotke manj kot v letu 2017. To je bilo za statistike pričakovano, saj v rodno dobo vstopajo številčno šibkejše generacije žensk, ki se poleg tega za otroke odločajo čedalje starejše, ugotavljajo statistiki.

Selitveni prirast tujih državljanov je bil že dvajseto leto zapored pozitiven: v Slovenijo se jih je priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo. Naravni prirast je bil tudi v 1. polletju 2019 negativen (–1.366). Rodilo se je manj otrok, hkrati pa je umrlo več prebivalcev kot v istem obdobju leta 2018.

V 1. polletju 2019 se je v Slovenijo priselilo približno 3.900 prebivalcev več kot v istem obdobju leta 2018. Število odseljenih je bilo za približno 1.800 nižje, je še zapisano v statističnem pregledu letošnjega leta.

Tipični tujec prihaja iz BiH in se je zaposlil v gradbeništvu

Tipični tujec, ki se je lani priselil v Slovenijo, je bil moški, star okoli 32 let, s končano poklicno šolo in državljanstvom BiH. V Sloveniji se je zaposlil in delo dobil v gradbeništvu. Slovensko državljanstvo je lani prejelo 1978 ljudi, od tega sta bili dve tretjini iz BiH, tretjina je bila stara manj kot 15 let.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 24
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin