Sobota, 8. 4. 2017, 16.52
7 let, 2 meseca
V Sloveniji na obisku nekdanji kandidat za predsednika ZDA #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
1
V Andražu nad Polzelo so danes obeležili 73. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči sta venec položila ameriški senator John McCain in predsednik republike Borut Pahor. Slednji je v govoru povedal, da Andraž enkrat letno postane središče slovensko-ameriškega prijateljstva.
McCain je izrazil veselje, da je bil povabljen na današnjo slovesnost v Andražu nad Polzelo. "Posadka temne oči je opravila 80 misij med drugo svetovno vojno. Letela je tudi nad Italijo, Francijo in Nemčijo. 19. marca 1944 pa se je odpravila bombardirati nemško tovarno, vendar so Nemci takrat sestrelili bombnik. Pri tem je umrlo osem članov posadke, dva sta preživela," je spomnil McCain.
Prepričan je tudi, da so družine padlih ameriških vojakov hvaležne za spomenik v Andražu nad Polzelo, ki ne izraža samo čast poginulim vojakom, ampak tudi njihovim dejanjem.
Borili so se za svobodo
Borili so se za svobodo po Evropi in svetu, za katero se ZDA in Slovenija borita še danes, pravi McCain. Ocenjuje tudi, da se ameriško-slovensko prijateljstvo krepi še danes in da se obe državi borita proti agresivnim nacijam, ki si želijo uničiti skupno civilizacijo in spremeniti meje Evrope.
Na območje Andraža nad Polzelo je 19. marca 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, bombnik B-17 s serijsko številko 41-24405 in imenom Dark eyes. Skupaj z 233 bombniki je poletelo iz italijanske letalske baze ter je bilo namenjeno proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji.
Osem članov posadke je pri tem umrlo, dva danes prav tako že pokojna vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih. Šlo je za letalce 15. ameriških letalskih sil, za katere so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje.
Pahor je že obiskal McCainovo pisarno
Kot je dejal Pahor, se je spraševal, ali bo McCain sploh danes lahko prišel v Andraž, saj ima veliko nepredvidljivih obveznosti. Spomnil je tudi, da je ameriškega senatorja prvič spoznal februarja leta 1991, ko je bil na obisku v ZDA. Takrat sta se z McCainom srečala v njegovi senatorski pisarni.
Slovenski predsednik vesel, da so se ZDA obrnile v prid Slovenije
Po besedah Pahorja so ZDA pred 25 leti oklevale glede priznanja Slovenije kot neodvisne države, danes pa je vesel, da so se ZDA obrnile v prid Sloveniji. Glede slovensko-ameriškega prijateljstva je dejal, da je treba pogledati v preteklost, ko je bil pred 60. leti posnet film Dolina miru. "Ta film prikazuje, kako so partizani rešili življenje strmoglavljenemu ameriškemu pilotu," pravi Pahor.
Po oceni predsednika Pahorja je današnji svet postal kompliciran in bolj nepredvidljiv, kot pred 10. ali 15. leti. "Slovenija si želi in išče prijatelje po vsem svetu, da bi vse spore rešili po mirni poti. Kot članica EU in Nata se bomo v teh zapletenih časih trudili rešiti vse spore na miren način. Če bi se kdaj zgodilo, da bi bila Slovenija napadena, se bomo lahko zanesli na Nato in ZDA, meni Pahor.
Pred tem sta se Pahor in McCain sestala na Brdu pri Kranju. McCain je po besedah predsednika "eden najbolj poklicanih, da se pogovarjamo o tem, kar se ta hip dogaja ne samo v bilateralnih odnosih, zlasti v okviru skupnega zavezništva zveze Nato, temveč tudi v mednarodni skupnosti". Poudaril je, da sam vedno zastopa mirno reševanje sporov, uporaba sile, če je le mogoče, pa da je z mandatom Združenih narodov.
McCain: Naši odnosi so pomembnejši kot kadar koli po koncu hladne vojne
Tudi republikanski senator McCain je izpostavil dolgo zgodovino odnosov s Pahorjem, ki jih zelo ceni. Poudaril je, da živimo v nemirnih časih, pri čemer je izpostavil napetosti na Bližnjem vzhodu. Omenil je tudi nedavno posredovanje ameriške vojske v Siriji. "Naši odnosi, še posebej v Natu, so pomembnejši kot kadar koli po koncu hladne vojne," je poudaril.
Zahvalil se je Sloveniji
Pahorju, slovenskim vojakom in vsem ostalim slovenskim državljanom se je zahvalil za prispevek k skupni obrambi ter izrazil prepričanje, da se lahko s skupnimi prizadevanji uspešno soočimo s številnimi izzivi, kot je radikalni islamski ekstremizem. Poudaril je, da je Pahorju v pogovorih zagotovil močno zavezanost ZDA mirnim rešitvam, ko pride do razlik med sosednjimi državami.
McCain za zaustavitev "morije" v Siriji
Petkov ameriški napad na letalsko bazo v Siriji je po McCainovem mnenju sicer "pomemben prvi korak v boju proti grozodejstvom ter kršitvam vseh standardov vedenja, do katerih je prišlo v Siriji". Pri slednjem po njegovih besedah ne gre le za kemično orožje, temveč tudi kasetne bombe in druge načine pobijanja prebivalstva. Zavzel se je za nadaljnja prizadevanja za zaustavitev "te morije".
Putin želi vplivati na volitve v Franciji
Senator je komentiral tudi odnose z Rusijo. Njen predsednik Vladimir Putin je po McCainovih besedah poskušal vplivati na rezultate ameriških volitev, takšno početje pa je v primeru uspeha najhujši udarec demokraciji. Vmešavati se skuša tudi v francoske volitve, ob tem pa zaznavajo kibernetske napade iz Rusije, je izpostavil McCain.
V zvezi z napetostmi na vzhodu Ukrajine se je zavzel za dobavo orožja za obrambo Ukrajini. Putin želi po njegovih besedah obnoviti ruski imperij, zato so rotacije Natovih sil na območju baltskih držav zelo pomembne. Rusko gospodarstvo je po McCainovih besedah sicer šibko, a je bil Putin doslej kljub temu v marsičem uspešen.
Pahor: Putin in Trump sta dobrodošla v Sloveniji
Na vprašanje, ali je njegov obisk "priprava terena" za obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je McCain odgovoril, da ne oblikuje načrta Trumpovih obveznosti. "Mu pa bom ob povratku povedal, da če želi priložnost videti eno najlepših držav in ljudi, naj se ustavi v Sloveniji," je dodal.
Pahor je ob tem izpostavil, da so tako Putina kot Trumpa obvestili, da bosta deležna velikega gostoljubja, če bosta za isto mizo sedla v Sloveniji. "Zdi se nam, da bi to lahko izpeljali v zadovoljstvo obeh in mednarodne skupnosti," je dejal.
PRS in senator McCain sta obiskala vojašnico v Kranju, kjer sta se srečala s pripadniki SV, ki bodo napoteni v NATO misijo v Latvijo. pic.twitter.com/X3LAD2T1w3
— Borut Pahor (@BorutPahor) April 8, 2017
V Washingtonu ob 25. obletnici diplomatskih odnosov z ZDA zasadili lipo
Slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar je v petek v počastitev 25. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZDA in Slovenijo posadil lipo v parku National Arboretum v severovzhodnem delu ameriške prestolnice. Ob uresničitvi zamisli nekdanje sodelavke veleposlaništva Nuške Zakrajšek so pripravili tudi sprejem. Cerarju sta pri vihtenju lopate pomagala prvi veleposlanik ZDA v Sloveniji Allan Wendt in nekdanji veleposlanik Joseph Mussomeli, skupaj z direktorjem arboretuma. Čas dogodka je bil izbran simbolično, saj so ZDA 7. aprila 1992 priznale Slovenijo, lipa pa predstavlja pomemben slovenski simbol, ki na ta način pušča svoj pečat tudi v ameriškem prostoru.
1