Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
20. 1. 2018,
4.40

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30

Natisni članek

rudarji rudnik Litija

Sobota, 20. 1. 2018, 4.40

6 let, 3 mesece

V rudniku Sitarjevec oživljajo doživljajski turizem #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30

Slovenija vse bolj stavi na inovativne ideje za privabljanje tako kupcev kot turistov. Dokaz za to prihaja tudi iz najstarejšega rudarskega mesta, Litije. Rudnik Sitarjevec je postal naravoslovna in zgodovinska učilnica na prostem.

Izkoriščanje rude na območju Sitarjevca sega že v čas keltske civilizacije. Pozneje so v večjem obsegu rudarili tudi Rimljani, pisni viri pa ga prvič omenjajo v 16. stoletju. Ta bogata zgodovina se v letošnjem letu prebuja iz pozabe in ponuja številne možnosti za razvoj turizma v Litiji, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV.

Rudnik Sitarjevec je spadal med največja rudna nahajališča v Sloveniji, a je zaradi omejenih zalog rude, zastarele tehnologije in pljučnih obolenj rudarjev vrata zaprl leta 1965.

"Do leta 2002 se v resnici ni nič dogajalo, potem se je 15 let raziskovalo, prihajali so strokovnjaki, geologi in jamarji. Vsi so bili istega mnenja, da je ta rudnik treba pokazati širši javnosti," je razložila Mojca Hauptman, vodja turističnoinformacijskega centra Litija.

Učilnica na prostem za najmlajše in odrasle

Enega izmed rovov danes znova oživljajo le za namene doživljajskega turizma. Rudnik Sitarjevec je postal naravoslovna in zgodovinska učilnica na prostem za najmlajše in odrasle.

V tem rudniku so v preteklosti izkoriščali predvsem svinčevo, cinkovo, živo srebrno in železovo rudo. Najbolj iskan je bil galenit, svinčeva ruda, iz katere so svinec nato pridelovali v talilnici.

"To rudišče je žilnega značaja, žile so skoraj navpične, izkopavanje je bilo zelo težavno," je povedal geolog in vodja projekta Blaž Zarnik. Zaradi strmih žil so rudo vedno odkopavali od spodaj navzgor. Glavni rov je torej približno 20 metrov nižje, danes še varovan z ograjo, a v prihodnje naj bi 500 metrov rova videli vsi obiskovalci.

Ne spreglejte