V poldrugem letu se bosta zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov

Ustavno sodišče (US) bdi nad ustavnostjo in zakonitostjo predpisov v Sloveniji. Na pobudo preverja usklajenost nižjih predpisov z višjimi: najvišje je ustava, sledijo veljavne mednarodne pogodbe, nato zakoni in podzakonski akti. Obravnava ustavne pritožbe zoper odločitve sodišč in drugih državnih ali lokalnih organov. Pritoži se lahko vsak, ki meni, da so mu bile kršene z ustavo zajamčene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ne nazadnje US presoja tudi dopustnost referendumov.

Sodišče sestavlja devet ustavnih sodnikov, ki so imenovani za obdobje devetih let brez možnosti ponovitve mandata. Kandidati morajo biti pravni strokovnjaki, stari vsaj 40 let, na poziv predsednika države jih lahko predlaga kdorkoli. Predsednik pri svoji končni izbiri ni vezan na predloge, temveč sme državnemu zboru po lastni presoji predlagati tudi druge kandidate. Ustavni sodnik je uspešno imenovan, če zanj v državnem zboru glasuje večina vseh poslancev (46 ali več).

Do aprila 2017 dve sodnici in vsi štirje sodniki zapuščajo US Prihodnje leto se bosta z US poslovila zdajšnji predsednik Miroslav Mozetič in ustavna sodnica Marta Klampfer, ki sta položaj nastopila oktobra oziroma novembra leta 2007. Marca 2017 se bo mandat iztekel ustavni sodnici Jasni Pogačar in kolegoma Mitji Deisingerju ter Janu Zobcu, mesec pozneje pa še Ernestu Petriču. Naloga izbrati in predlagati naslednike vseh naštetih bo torej v rokah predsednika države Boruta Pahorja, ki ima mandat še dve leti.

Pogledali smo, kako je položaj ustavnih sodnikov urejen v sosednjih državah, nemško ureditev, po kateri so se zgledovali očetje slovenske ustave, kot posebnost pa tudi vrhovno sodišče ZDA. Poleg Nemčije imata podobno ureditev kot Slovenija še Španija in Češka, v Franciji pa je za oceno skladnosti zakonov in predpisov z ustavo zadolžen poseben devetčlanski ustavni svet, do katerega državljani nimajo neposrednega dostopa.

Kako je z omejitvijo mandata ustavnih sodnikov drugod? Kljub podobnostim imajo sodniki nemškega zveznega ustavnega sodišča daljši mandat od slovenskih kolegov. Imenovani so za 12 let, položaj pa jim predčasno preneha z dopolnjenim 68. letom. Avstrijci tudi na ustavnem sodišču poznajo trajni sodniški mandat, ki pa preneha, ko sodnik dopolni 70 let. Italijansko ustavno sodišče je po svoji vlogi blizu francoski ureditvi, sodniki pa imajo enak mandat kot pri nas: devet let brez možnosti ponovnega imenovanja. Na Madžarskem lahko ustavni sodniki devetletni mandat ponovijo, a le enkrat, na Hrvaškem pa so lahko na položaj imenovani večkrat, vsakič za osem let. Položaj vrhovnih sodnikov v ZDA ni omejen niti časovno niti starostno, lahko pa sodnik ali sodnica prostovoljno odstopi, po drugi strani lahko njegovo razrešitev zaradi neprimernega ravnanja enako kot za predsednika ZDA izvedeta kongres in senat. V večini evropskih držav so pogoji za kandidaturo določeni podrobneje kot pri nas.

Vprašanje neodvisnosti ustavnega sodišča in političnih vplivov Za izvolitev ustavnih sodnikov je v drugih državah pogosto potrebna dvotretjinska večina poslancev. Možnosti, da ustavni sodniki mandat ponovijo, je pravna stroka v splošnem nenaklonjena: predvsem zaradi bojazni, da bi sodniki, ki bi želeli biti znova imenovani, želeli odločati politiki všečno in tako ogrozili potrebno neodvisnost ustavnega sodišča.

Nedavno je odmevala objava Jasne Murgel, poslanke SMC in nekdanje sodnice, ki je po izidu referenduma o noveli družinskega zakona napovedala menjave na ustavnem sodišču, do njenega zapisa pa sta bila kritična nekdanja ustavna sodnika Lojze Ude in Lovro Šturm.

Sodnica Murgel(zdaj poslanka vlad. stranke)napoveduje zamenjavo US.Povozila bi 2 referenduma&voljo večine. pic.twitter.com/I0SBVARezp

— ZDRAVA PAMET (@free_RTV) December 21, 2015