Sreda, 9. 10. 2019, 15.25
4 leta, 6 mesecev
Čakalne vrste, slabe storitve, bizarna doplačila: bo država le zagrizla v kislo jabolko? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,53
3
Več kot dve tretjini današnjih prebivalcev domov za ostarele po državi potrebuje zahtevnejšo nego, normativi pa starostnikom jemljejo dostojanstvo. Želijo si kopel vsaj enkrat na teden, ne na 14 dni, pogostejšo menjavo plenice, pomoč pri hranjenju. A kadrovsko podhranjeni domovi pravijo, da brez dodatnih financ ne bo šlo. Na zahtevo Levice in SDS bodo o problematiki razpravljali tudi v Državnem zboru (DZ).
Pred ljubljanskim domom Bokalce, katerega zidovi skrivajo številne težke zgodbe, je Silvija Novak - sicer članica društva za dostojno starost Srebrna nit - spregovorila o izkušnji, ki jo že tri leta doživlja ob obiskih dementne mame.
"Pravice se krčijo in krčijo. Ko prideš, je vse idealno, ampak ni vedno tako. Čakajo na čas, ko ima osebje čas. Najtežje bolni so ves čas v postelji. Nimajo nežnosti, ki jo nujno potrebujejo."
Čeprav je oskrba za dementne najdražja, je raven storitev nizek. Novakova svojo mamo obiskuje v času obroka in ji pomaga, saj le tako lahko v miru poje. "Jeva tudi po eno uro. Če jo hranijo oni, je po eni uri miza že pobrisana."
Domovi se branijo: Nimamo ljudi
Zgodba ima tudi drugo plat. Kadrovski normativi se niso spremenili že desetletja, domovi storitve zagotavljajo 24 ur na dan, 365 dni v letu, zato težko zadostijo potrebam uporabnikov, je opisal Jaka Bizjak, generalni sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
"Ta sistem ustreza državi, ki lahko nadzoruje svoje dohodke in vse prevali v breme starejših in njihovih svojcev."
Levica: Zasebniki služijo na račun starejših
V Levici v danes podani zahtevi za sklic nujne seje odbora DZ za delo na to temo opozarjajo še, da zasebni domovi za starejše s koncesijo izdatno služijo na račun starejših, ker jim neupravičeno in nepravilno zaračunavajo storitve.
"Za striženje nohtov, posedanje v invalidski voziček, odpiranje oken, uporabo skupnih prostorov," je naštel njihov poslanec Primož Siter.
Do leta 2050 bo vsak tretji prebivalec upokojenec, skoraj vsak deseti prebivalec pa bo starejši od 80 let.
Nov davek?
Rešitev naj bi prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa ga čakamo že 15 let.
Levico moti, da zdravstveno ministrstvo toliko časa "ni storilo nič" za odpravo nepravilnosti. "Pozvali smo ministrstvo, da takoj poseže v dvojno zaračunavanje nege in oskrbe in pripravi akcijski načrt, ki bo rešil prostorsko prezasedenost in rešil težavo kadrovske podhranjenosti," je razložil Siter. Zahtevajo tudi odgovor, za kaj je bilo nepojasnjeno porabljenih 5,2 milijona evrov presežka pri izvajalcih institucionalne oskrbe. Omenimo, na zahtevo SDS bo dolgotrajna oskrba tudi tema izredne seje DZ 17. oktobra.
Tudi Bizjak meni, da bo treba najti denar, najverjetneje v obliki novega davka ali višjih prispevkov. Spomnimo, da je prejšnja vlada proučevala predlog uvedbe nove dajatve v višini od 4 do 25 evrov. A izračuni so bili narejeni na podlagi ocene, da bi potrebovali 300 milijonov evrov. Nekateri menijo, da je potreba večja.
"Vlada bo morala najti 500 milijonov evrov, v nasprotnem primeru bodo morali starejšim povedati, da so na starost na svojem," je menil Bizjak. Dodaja, da je nujno vzpostaviti socialno zavarovanje, ki bo krilo dodatne storitve.
Šabeder: Zakona še ni, ker mora biti dober
A zdravstvenemu ministrstvu ni uspelo spisati še niti pravilnika o standardih in kadrovskih normativih, čeprav je rok že mimo. "Vemo, da še nismo odgovorili na izzive staranja, zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, mora biti dober, odgovoriti na ključna vprašanja, zato je priprava nekoliko daljša, kot bi si vsi skupaj želeli," prvi minister za zdravje Aleš Šabeder.
Že 14 let brez novih javnih domov
V Levici so opozorili še na po njihovem mnenju zgrešeno tržno logiko pri povečevanju zmogljivosti domov za ostarele. Država po njihovih navedbah že 14 let ni zgradila javnega doma za starejše, niti ne načrtuje novih gradenj.
Pomanjkanje zmogljivosti pa rešuje s podeljevanjem koncesij za domsko oskrbo, tako da je danes na tem področju 41 koncesionarjev in 53 javnih domov, medtem ko je bilo leta 1993 javnih domov 60. A na nastanitev v dom za starejše trenutno še vedno čaka okoli 10 tisoč prosilcev.
3