V dobrih dveh letih 919 zahtev za plačilo prekrškov tujcev na ozemlju Slovenije

Včeraj smo v članku z naslovom Državno blagajno z globami polnijo tudi tujci opisali, na kakšen način se zaračunavajo globe za prometne prekrške slovenskih državljanov v tujini in za tujce, ki jih denarno kaznujejo v Sloveniji, tokrat podajamo obljubljene podatke okrajnega sodišča v Celju, ki je edini pristojni organ za "izterjavo" dolgov in tudi za priznanje odločb tujih prekrškovnih organov. To nalogo je celjsko okrajno sodišče prevzelo 13. marca 2011, "sam postopek izvrševanja denarnih sankcij pa poteka v skladu s trenutno veljavnim zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU", je v odgovoru na naša vprašanja zapisala sodnica Polona Kidrič s celjskega okrajnega sodišča.

Septembra stopi v veljavo nov zakon 19. septembra v veljavo sicer stopi nov zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah, ki pa po besedah Kodričeve dozdajšnje ureditve bistveno ne spreminja.

Do 5. avgusta je okrajno sodišče v 126 zadevah priznalo in izvršilo odločbo tujega prekrškovnega organa, kar pomeni, da so države članice EU v 126 primerih zaprosile okrajno sodišče, da posreduje pri prekrškarjih, ki svojega dolga v tujini niso poravnali. Kot smo pisali že včeraj, če prekrškar v določenem roku globe oziroma izrečene sankcije ne plača, se tuji organ obrne na pomoč na okrajno sodišče. To prizna in izvrši odločbo tujega organa na podlagi treh listin, in sicer odločbe, s katero je bila izrečena denarna kazen, potrdila, ki ga je potrdil pristojni organ tuje države, ter prevoda potrdila v angleški ali slovenski jezik.

Sodišče izda odločbo oziroma sklep, denar izterja Durs "Po prejemu teh listin sodišče presodi, ali odločba izpolnjuje pogoje za dopustnost izvrševanja denarne sankcije in nato s sklepom odloči, da se odločba prizna in izvrši ali zavrne," pojasnjuje sodnica. Če torej prekrškar v določenem roku izrečene kazni ne plača, se ta globa izterja prisilno, za kar je pristojen davčni organ. "To zajema denarne kazni ali denarne globe, premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, stroške postopka in denarni prispevek," dodaja sodnica.

Ker torej sodišče ni tisto, ki izterja denar, tudi nimajo podatkov, koliko dolgov je bilo tudi dejansko izterjanih.

In tujci, ki storijo kakšen prometni prekršek, pa nimajo denarja na kraju, da bi lahko dolg poravnali? Zakon pravi, da se lahko denarna sankcija, ki se izreče v Sloveniji, izvrši v drugi državi članici, v kateri ima prekrškar prebivališče.

Enak postopek za tujce v Sloveniji Predlog za priznanje in izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija, posreduje pristojnemu izvršitvenemu organi države članice sodišče, ki je izreklo sankcijo na prvi stopnji. Če je na prvi stopnji sankcijo izrekel prekrškovni organ, lahko pristojno okrajno sodišče vloži predlog na obrazloženo pobudo prekrškovnega organa.

Koliko je izterjanega denarja, ni znano "Sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upošteva možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene globe in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine. Sodišče pred odločitvijo pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca in izjavo osebe, zoper katero je bila izrečena sankcija, če je ta dosegljiva," pojasnjuje Kidričeva.

Tudi okrajno sodišče mora tujemu državnemu organu posredovati tri dokumente, ki smo jih našteli zgoraj. "Okrajno sodišče v Celju je do 5. avgusta v izvršitev v drugo državo članico poslalo 919 zadev, s podatkom, koliko so tuji organi izrečene denarne sankcije dejansko izterjali, ne razpolagamo," dodajajo na sodišču.

Skratka, to pomeni, da je v dveh letih in petih mesecih celjsko okrajno sodišče v 919 primerih posredovalo pri tuijih organih, da bi tujci plačali globe za prekrške na ozemlju Slovenije.