V Bruslju so nam napovedali slab rezultat

Kot navajajo v Bruslju, se bo rast slovenskega BDP v drugi polovici letošnjega leta okrepila, a ostala zmerna. Izvozno povpraševanje bo ostalo razmeroma šibko, rast naložb pa omejena, predvsem zaradi gradbeništva.

Tako pričakujejo, da bo rast slovenskega gospodarstva v letošnjem letu znašala 1,4 odstotka, potem ko so še maja napovedovali 2,3-odstotno rast.

Prihodnje leto bo medtem po napovedih komisije znašala 2,5 odstotka, kar je le 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedovali v spomladanski napovedi. Leta 2026 naj bi se okrepila na 2,6 odstotka.

Novice Gospodarska rast v tretjem četrtletju nekoliko višja

Pričakujejo, da se bo zasebna potrošnja povečala

Pričakujejo, da se bo zasebna potrošnja v prihodnjih dveh letih močno povečala, k čemur bo prispevala predvsem rast zaposlenosti in realnih plač.

Prav tako se bodo povečale naložbe, in sicer zaradi ukrepov, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, pa tudi kohezijske politike. Med drugim se bodo zaradi boljših finančnih pogojev in večjega izvoznega povpraševanja povečale naložbe v stroje in opremo. Večje naložbe in potrošnja bodo prispevale tudi k okrepitvi uvoza.

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,8 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,4 na 3,2 odstotka, leta 2026 naj bi se inflacija znova znižala na 2,1 odstotka.

Novice Unicredit Sloveniji za letos napoveduje 2,1-odstotno gospodarsko rast

Javni dolg naj bi začeli zmanjševati

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevala konsolidacija javnih financ. Slovenski javnofinančni primanjkljaj se bo letos znižal na 2,4 odstotka BDP, predvsem zaradi začasnega zvišanja davkov, namenjenega financiranju popoplavne obnove.

Prihodnje leto pa se bo po napovedih Bruslja javnofinančni primanjkljaj znižal na 2,1 odstotka BDP, in sicer zaradi prispevkov za dolgotrajno oskrbo in višjih prihodkov od izpustov ogljikovega dioksida. Leta 2026 bo primanjkljaj ostal pri 2,1 odstotka.

Javni dolg pa se bo od leta 2023, ko je znašal 68,4 odstotka BDP, postopoma zmanjševal do 63,1 odstotka BDP leta 2026.

Rast BDP EU letos 0,9-odstotna, rast BDP evrskega območja pa 0,8-odstotna

Evropska komisija je sicer napoved gospodarske rasti EU v 2024 znižala z 1,0 na 0,9 odstotka, napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja pa ohranila pri 0,8 odstotka. Inflacija bo še naprej upadala, v evrskem območju naj bi ciljno raven dveh odstotkov BDP dosegla proti koncu leta 2025.

"Potem ko se je gospodarstvo EU v prvem četrtletju vrnilo k rasti, je bila rast v drugem in tretjem četrtletju stabilna, a zadržana. Rast BDP bo letos znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto se bo povzpela na 1,5, v letu 2026 pa na 1,8 odstotka," je danes ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

BDP evrskega območja pa se bo po napovedih Evropske komisije v letu 2024 povečal za 0,8 odstotka, kolikor so napovedali že pred pol leta. Za leto 2025 napovedujejo 1,3-odstotno rast BDP, potem ko so maja 1,4-odstotno. Leta 2026 naj bi znašala 1,6 odstotka, so danes napovedali na komisiji.

Napovedujejo umirjanje inflacije

Komisija ob tem napoveduje nadaljnje umirjanje inflacije. V EU naj bi letos znašala 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedali nazadnje. Za prihodnje leto pa napovedujejo 2,4-odstotno inflacijo, potem ko so pred tremi meseci 2,2-odstotno. V 2026 naj bi padla na 2,0 odstotka.

V evrskem območju bo medtem rast cen življenjskih potrebščin letos znašala 2,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Februarja so napovedali 2,5-odstotno inflacijo. Za prihodnje leto so napoved inflacije ohranili pri 2,1 odstotka, leta 2026 pa naj bi znašala 1,9 odstotka.

Po Gentilonijevih besedah bo inflacija v evrskem območju ciljno vrednost dveh odstotkov dosegla proti koncu leta 2025.

Evropski komisar je ob tem opozoril, da danes objavljeno napoved spremlja visoka negotovost. Povezana je predvsem z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je povedal. Obnovo rasti pa bi lahko dodatno otežile tudi zamude pri izvajanju evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter večji vpliv konsolidacije javnih financ, kot se pričakuje.

Novice Banka Slovenije: Kaže na močnejšo krepitev gospodarske dejavnosti v drugem četrtletju