Nedelja, 19. 11. 2017, 13.29
6 let, 5 mesecev
V Ankaranu tudi šolarji s predlogi, kako deliti proračunsko pogačo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Najmlajša slovenska občina Ankaran, ki je lani uvedla inštitut participativnega proračuna - to pomeni, da občani predlagajo, kako porabiti denar -, je v dveh letih skupno prejela več kot 800 predlogov. Kot pravijo na občini, jih tudi sistematično uresničujejo. Tako so letos med drugim vzpostavili knjižnico, obnovili osnovnošolsko kuhinjo, zagotovili so sredstva za ambulanto in uredili kopališča.
Na občini Ankaran pravijo, da predloge razvrščajo in uresničujejo po kriterijih množičnosti, smiselnosti in izvedljivosti. Pri tem so zadovoljni nad odzivom občanov, saj ti najbolje poznajo potrebe lokalne skupnosti. "Sodelovanje pri oblikovanju proračuna namreč daje občankam in občanom neposredno možnost soodločanja o porabi občinskih sredstev in načrtovanja prihodnosti lokalne skupnosti," so poudarili na občini, ki jo vodi župan Gregor Strmčnik.
Lani je na občino prispelo 220 pobud občanov, prvič pa so svoje pobude oddali tudi učenci tamkajšnje osnovne šole. Rok za zbiranje pobud za proračun za leto 2018 se je iztekel sredi tedna, zato so na občini še v fazi vsebinskega razvrščanja. Sicer pa se vsebina predlogov dotika domala vseh področij.
Polovica 'prostega' proračuna razdeljena na predlog občanov
Gregor Strmčnik, župan Ankarana, je v dveh letih prejel okrog 800 predlogov, kam s proračunskim denarjem.
Postopki za pripravo in sprejetje proračuna za leto 2018 še tečejo, sicer pa so v letošnjem proračunu predvideni skupni prihodki v višini dobrih 12,2 milijona evrov ter odhodki v višini dobrih 12,8 milijona evrov, skoraj 614 tisoč evrov pa predstavlja presežek iz prejšnjih let.
V letošnjem letu je delež participativnega proračuna znašal okrog 56 odstotkov glede na sredstva proračuna, ki ostanejo občini po financiranju vseh z zakonom določenih obveznosti.
Osnova za razvojne programe
Pri tem so na občini izpostavili, da se število novih vsebinskih pobud iz leta v leto prilagaja že izvedenim vsebinam. Pred vnovičnim zbiranjem pobud so javno objavili tudi pregled udejanjanja načrta razvojnih programov občine v letu 2017, kar je občanom omogočilo lažje oblikovanje novih pobud.
Predloge na občini najprej vsebinsko ločijo in tematsko zaokrožijo ter po potrebi združijo. Posamezno temo nato obravnavajo z vidika smiselnosti, izvedljivosti in prioritet. Tematike, ki zadostijo prvima dvema kriterijema, nato vključijo v projekte, ki tvorijo vsebino načrta razvojnih programov občine.
"V letu 2017 smo imeli kar 39 takih projektov. Nekateri so že zaključeni, pri drugih pa gre za dolgoročne aktivnosti, ki potekajo in se bodo izvajale skozi več proračunskih obdobij," so dodali.
Knjižnica, šolska kuhinja, ambulanta
Letos so na podlagi participativnega proračuna vzpostavili Knjižnico Ankaran, obnovili kuhinje Osnovne šole in vrtca Ankaran, zgradili parkirišče na Regentovi ulici, uredili klančine na pločnikih, zgradili trapezno ploščad s prehodom za pešce. Prav tako so zagotovili in obnovili prostore za vzpostavitev vrtca italijanske narodne skupnosti in uredili prostore za delovanje omenjene narodne skupnosti.
Poleg tega je z januarjem začela delovati ambulanta Ankaran, za katero so zagotovili sredstva in vodili projekt obnove ter tako zaključili projekt vzpostavitve splošne in zobozdravstvene ambulante, izvedli pa so tudi dodatna ureditvena dela na kopališčih Valdoltra, Študent in Sv. Jernej ter na območju Lazareta.
