Sreda, 14. 12. 2022, 11.59
1 leto, 4 mesece
Ustavno sodišče razveljavilo zakon o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,61
22
Po marčnem zadržanju izvajanja zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih je ustavno sodišče zdaj zakon razveljavilo. Kot so v danes objavljeni odločbi med drugim ugotovili ustavni sodniki, pogoji za retroaktivnost zakonskih določil namreč niso izpolnjeni.
Osrednje vprašanje ustavne presoje, ki so jo zahtevale banke, je bilo, ali je zakon v neskladju z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave. Ta v drugem odstavku veleva, da lahko zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Osrednja zakonska določba je bila po navedbah sodišča določba, ki je urejala valutno kapico (5. člen). Sodišče je med drugim ugotovilo, da je učinkovala povratno, njeno povratno učinkovanje pa je privedlo do povratnega učinkovanja celotnega zakona, "ki pomeni sistemsko prenovitev kreditnih pogodb, denominiranih v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona".
Z razveljavitvijo samo 5. člena in določb, ki se nanj sklicujejo, bi v zakonu ostala le vsebina, ki sama zase ne bi imela nobenega smisla, pravi ustavno sodišče, zato gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje posameznih določb zakona. "Navedeno pa pomeni, da merilo iz drugega odstavka 155. člena ustave ni izpolnjeno," je presodilo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu
Zakon je z omenjeno valutno kapico valutno tveganje v primeru apreciacije švicarskega franka prenesel v breme kreditodajalcev, brez mehanizma valutne kapice pa bi to breme nosili kreditojemalci.
Določba je veljala za pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, torej preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal tudi odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje. V zadevi je bil izločen sodnik Rok Čeferin.
Združenje bank: Potrditev, da živimo v urejeni pravni državi
Bančni sektor odločitve ustavnega sodišča ne razume kot svoje zmage, ampak potrditev, da živimo v urejeni pravni državi, so v odzivu zapisali v Združenju bank Slovenije.
Odločitev, da se zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, razveljavi je tako za bančni sektor, celotno gospodarstvo kot tudi za prebivalce "zelo pomembna, saj pritrjuje ugotovitvam stroke glede prave retroaktivnosti in na neki način predstavlja precedens, ker med ostalim v obrazložitvi jasno izpostavi, da gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje njegovih posameznih določb".
"Pomembno je tudi to, kot izhaja iz obrazložitve, da argumenti, ki jih je predlagatelj zakona navedel v zakonodajnem gradivu, ne morejo utemeljiti posebne javne koristi," so v odzivu na danes objavljeno odločbo ustavnega sodišča zapisali v združenju.
Bančni sektor odločitve ustavnega sodišča ne razume kot svoje zmage, pač pa kot vnovično potrditev, da živimo v urejeni pravni državi. "Zaupanje v pravni red je namreč ključno tako za državljane kakor tudi za gospodarstvo in vse, ki v Sloveniji poslujejo," so dodali.
22