SiolNET. Novice Slovenija
8,79

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavni sodniki so jo zagodli državi: gradnja cest bo dražja

8,79

termometer

predor Šentvid
Foto: STA

Država in drugi investitorji, ki gradijo večje projekte, so doživeli hladen tuš. Zanj je poskrbelo ustavno sodišče, ki je podražilo postopke razlastitve zemljišč. Kaj to pomeni za dokončanje avtocestnega predora Šentvid?

Izgradnja manjkajočih priključkov, ki bi predor Šentvid na zahodu Ljubljane povezovali s Celovško cesto, se bo podražila.

To je ena od najpomembnejših posledic odločitve ustavnega sodišča v zadevi Šentvid, ki bo vplivala tudi na preostale investicijske projekte v državi.

Ustavno sodišče je namreč za neustavnega razglasilo del 54. člena zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Gre za člen, ki je investitorjem dovoljeval brezplačno gradnjo na zemljišču, četudi zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju še niso bili končani. To se bo zdaj spremenilo.

Jani Prednik Novice Koroški poslanec zahteva, da vlada razmisli o razrešitvi vodstva Darsa

Dediči porazili državo

Po odločitvi ustavnega sodišča bo namreč državna Družba za avtoceste (Dars) lahko nadaljevala gradnjo priključkov pred dokončanjem razlastitve, a bo morala za vmesni čas lastnikom zemljišč plačati denarno nadomestilo. Koliko bo to stalo Dars, za zdaj ni znano.

Trenutna vrednost projekta gradnje cestnih priključkov iz predora je 12,5 milijona evrov, dobro polovico tega pa znaša cena gradbenih del.

Priključka, ki bi voznikom prihranila čas in obračanje na Celovški cesti, bi moral Dars zgraditi že leta 2011, a se je zapletlo pri zemljiščih. Z enim od lastnikov se mu namreč ni uspelo dogovoriti o odkupu, zato je izkoristil zakonsko izjemo in začel postopek razlastitve. To je Darsu omogočilo, da je pridobil tudi gradbeno dovoljenje.

Na sliki so prikazani manjkajoči priključki iz predora Šentvid, ki jih bo moral Dars še zgraditi. Na sliki so prikazani manjkajoči priključki iz predora Šentvid, ki jih bo moral Dars še zgraditi. Foto: DARS

Postopek razlastitve je ustavila smrt enega od lastnikov zemljišč. Njegovi dediči so zoper izdajo gradbenega dovoljenja sprožili upravni spor, zaradi česar je upravno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti. V vmesnem času se je projekt zaustavil, Dars pa je izgubil še tri leta časa.

predor Karavanke Posel danes Turki: Drugo cev predora Karavanke bi zgradili brez dodatnih aneksov #video

Desetletje čakanja v Šentvidu

Ustavno sodišče je šlo na roko Darsu v delu odločitve, po kateri lahko dobi gradbeno dovoljenje, še preden dokonča postopek razlastitve. A takšen poseg v zasebnost bo moral Dars plačati - z denarnim nadomestilom, do katerega bodo lastniki zemljišč upravičeni od začetka gradnje do dokončanja razlastitve.

Kdaj se bo torej začela gradnja priključkov? Na Darsu predvidevajo, da jim bo s pomočjo državnega odvetništva predvidoma v roku treh mesecev uspelo rešiti vprašanje denarnega nadomestila.

Projektom bodo nadaljevali šele po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na Darsu so pri napovedih previdni. Ocenjujejo, da bi lahko gradbeno dovoljenje dobili spomladi prihodnje leto.

"Kdaj bo pravnomočno, zaradi morebitnih pritožb in tožb ne moremo predvideti," poudarjajo na Darsu. Gradnji priključkov bi morala slediti tudi razširitev Celovške ceste med križiščem s Prušnikovo ulico in križiščem s Kosmačevo ulico, kjer bi na novo uredili pločnike, kolesarske poti, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo.

Kaj pa drugi projekti?

Odločitev ustavnega sodišča, ki mu od včeraj predseduje Rajko Knez, bo vplivala tudi na druge investicijske projekte.

Na Darsu poudarjajo, da "bo moralo pristojno ministrstvo za okolje in prostor urediti navedeno problematiko". Na ministrstvu, ki ga vodi Jure Leben, pa odgovarjajo, da je država možnost denarnega nadomestila že vnesla v nov zakon o urejanju prostora, ki je začel veljati junija letos.

ustavno sodišče Foto: STA Koliko je postopkov razlastitve, pri katerih so ovira nerešeni postopki o dedovanju, na ministrstvu ne vedo.

Na okrajnem sodišču v Ljubljani, ki vodi zapuščinski postopek za zemljišča ob predoru Šentvid, pojasnjujejo, da se tovrstni postopki v povprečju zaključijo v desetih mesecih, saj se dediči v 85 odstotkih primerov dogovorijo na prvi obravnavi.

Tisti, ki se preselijo na sodišče, pa lahko trajajo tudi več desetletij. "Najstarejša zapuščinska zadeva na oddelku izvira iz leta 1984, ki pa je bila v vmesnem času večkrat prekinjena zaradi teka pravdnega postopka in zapuščinskih postopkov po umrlih dedičih," so dodali na sodišču.

Predor Šentvid - ko gre vse narobe

Izgradnja predora Šentvid, ki povezuje gorenjsko in primorsko avtocesto, je učbeniški primer velikega državnega infrastrukturnega projekta, pri katerem je šlo narobe vse.

Zaradi slabega vodenja in nadzora, naknadnega spreminjanja načrtov, dodatnih del in dokazanih nepravilnosti se je strošek izgradnje predora drastično povečal. Namesto prvotnih 48 milijonov evrov se je skoraj potrojil na 136 milijonov evrov.

predor Šentvid Foto: STA Odprli so ga julija 2008, že nekaj ur zatem pa ga je Dars moral zapreti. Omet s stropa predora je namreč padel na avtomobil s turisti. Žrtev ni bilo, a je bil predor zaradi sanacije zaprt več kot dva tedna.

Dars so v času načrtovanja in gradnje predora vodili Janez Božič, Rajko Siročič in Tomislav Nemec. Predor je gradil SCT, ki ga je vodil Ivan Zidar, skupaj s Primorjem. Omet v predoru je polagal britanski podizvajalec Ceramicoat.

Komentarji

18

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • janez123 / 20.12.2018. ob 06:56 +14 - 2

    no pa se je država ujela v lastno zanko, dedovanje so skomplicirali do nezavesti, tako da je to praktično nerešljivo, še posebej zato ker nima nihče denarja za poplačilo nujnih deležev, to je vsaj polovica če sta dva dedidča , drugače je še več. Potem je samo še prodaja kjer pa se prodaja po polovični ceni, tam služijo izbranci, to poznamo.

    +14 - 2
  • čriček / 20.12.2018. ob 08:19 +12 - 5

    Slovensko Ustavno sodišče se na žalost kot pijanec plota drži ozkih pravniško-birokratskih paragrafov in s tem samo še poglablja nevzdržnost našega pravnega reda. US bi morala biti edina ustanova, ki lahko in bi morala delovati ravno obratno, s svojimi odločitvami bi morala zasledovati logičnost stvari, gleda širše in odločitve sprejemati s široko državniško odgovornostjo. Res nevzdržno.

    +12 - 5
  • prerok / 20.12.2018. ob 16:39 +7 0

    Biznis je biznis, tudi ustavni sodniki rabijo denar na črno, kot vsi ostali lopovski zažiralci naroda.

    +7 0
delitve: 43
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin