SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Uroš Slak: Ne gre za naju z Bojanom, za cenzuro gre

3

termometer

Čeprav smo ga vajeni glasnega, nemirnega, nekoliko živčnega, je Uroš Slak nenadno odločitev o ukinitvi oddaje Pogledi Slovenije sprejel z začudenjem, a presenetljivo mirno.

Z Bojanom Travnom sta na člane programskega sveta RTV-ja naslovila poziv, naj oddajo, ki se jo je kljub prejšnjemu drugačnemu dogovoru nenadoma odločil ukiniti direktor TV Slovenija Janez Lombergar, vendarle uvrstijo v jesensko shemo.

Zakaj ste prepričani, da je glavni vzrok za odločitev o ukinitvi Pogledov Slovenije prav zadnja oddaja o Mercatorju?

Empirična dejstva: pred zadnjo oddajo smo bili dogovorjeni. Potem se zgodi oddaja, v kateri z Bojanom razkrijeva, da je imela predsednica vlade Alenka Bratušek sestanek na temo prodaje Mercatorja z direktorjem Pivovarne Laško in direktorjem Mercatorja, čeprav je še nekaj dni prej govorila, da s prodajo Mercatorja nima nič.

Bojan ji je na novinarski konferenci postavil prvo vprašanje glede tega in jo, potem ko je zanikala, da bi na sestanku govorili o prodaji Mercatorja, prosil, naj da zabeležko. Predsednica vlade je zapustila novinarsko konferenco. Bojanu so vzeli besedo in ni mogel več spraševati. Se pravi, da so bila dejstva za predsednico vlade zelo neprijetna – vsaj njen odziv tako kaže.

Potem smo v tej oddaji zelo nazorno pokazali, kako deluje kupec Mercatorja Ivica Todorić na Hrvaškem v odnosu do dobaviteljev, predvsem v odnosu do medijev. Zelo malo se piše o njem, predvsem pa skoraj nič kritičnega, ker je lastnik distribucijske mreže Tisak, prek katere lahko obvladuje medije.

Tudi sama pogodba o prodaji naj bi bila bolj naklonjena kupcu kot Mercatorju.

Ta človek kupuje podjetje, od katerega je odvisen ogromen del slovenske živilskopredelovalne industrije, skoraj sto tisoč ljudi je posredno povezanih z industrijo, ki prodaja Mercatorju. Mercator je največji zaposlovalec v Sloveniji. Lahko da ne bo, lahko pa da bo enako deloval v Sloveniji. Ni predvidenih nobenih sankcij, če se dogovorov ne bo držal – kolikor sem bral, se je zavezal le, da bo tri leta spoštoval kolektivne pogodbe zaposlenih.

Ko bo postal lastnik Mercatorja, bo Todorić prevzel tudi enega največjih oglaševalskih kolačev v Sloveniji. Vse zasebne medije, ki bi pisali kritično, lahko stisne, češ: če boste kritično pisali o meni, ne bom več oglaševal. Kot vemo, so zasebni mediji odvisni od oglaševalskega denarja. Tako se zgodba konča. Ni oglaševanja, ni medija in potem lahko beremo o nekom samo dobre stvari. Ali ne beremo nič.

Ampak saj takšni in podobni pritiski na medije se v Sloveniji že dolgo dogajajo, tudi brez Todorića.

Se dogajajo, ampak zdaj je prišlo do vrhunca.

Nič nimam proti zasebni lastnini in nič nimam proti tujim investitorjem. A če se je slovenska politika odločila, da ne bomo imeli slovenskih tajkunov, in je pravzaprav razlastila recimo Šrota in Bavčarja, potem se mi zdi nenavadno, da v vladni koaliciji, kjer sedijo zagovorniki nacionalnega interesa, zdaj pravijo: "Smo proti prodaji, a ne moremo tega preprečiti." Medtem ko so prej v opoziciji vztrajno trdili, da teh podjetij ne smemo prodajati tujcem, ker to ni v interesu Slovenije. Ravno najglasnejši branitelji nacionalnega interesa zdaj, v obdobju, ko vladajo, prodajajo Mercator.

Med drugim vama očitajo tudi, da sta na TV Slovenija prišla v času desne oblasti. Enkrat slišimo, da sta desna, drugič leva, tretjič neoliberalna … Kaj torej sta?

To je problem miselnosti naše družbe. Novinarja se vedno opredeljuje. Če razkriješ kaj o Jankoviću, si Janšev, če kaj o Janši, pa si takoj levi, Jankovićev ali Kučanov.

Pripravljala sva oddaje, v katerih smo razkrivali trgovino z orožjem, sledile so neizmerne kritike SDS. Naredila sva oddajo o ugotovitvah protikorupcijske komisije, kjer sva bila kritična tudi do Janše. Tudi takrat so naju v SDS kritizirali. Razkrivala sva tudi stvari o Jankoviću, recimo ko je Bojan odkril, da je bil Jure Janković en dan direktor podjetja na Cipru. Takrat so bili nezadovoljni tam. Kritična sva bila do vseh, ker naju ne zanimajo imena politikov, ampak vsebina problema. Za vse uporabljava enake vatle. Reči pa moram, da se ne spomnim, da bi se kdaj v dvajsetih letih na nacionalni televiziji zgodilo, kar se je zgodilo zdaj. Vseeno mi je, kdo je na oblasti, dokler spoštuje v ustavi zapisane človekove pravice.

Precej so vama očitali tudi domnevno visok honorar, pa proračun oddaje.

S tem nimam nobenih težav. Sama sva povedala, da delava prek s. p.-ja, da sva sklenila pogodbo vsak za 4.500 evrov bruto na mesec. S tem si financirava potne stroške, telefon, avtomobil, zavarovanje, prispevke, ki jih je treba plačevati državi. To po mojih informacijah tudi ni najvišji bruto znesek, ki bi se izplačeval na RTV-ju. O tem zadnjem ne bi govoril, če najinega honorarja ne bi toliko izpostavljali v javnosti. Zato je prav, da ljudje to vedo. Vem, da za ta denar trdo delava, mislim, da so rezultati oddaje pokazali, da ga zasluživa, in zato ne vidim nobenega problema.

Glede očitka, kako je najina oddaja draga, pa je treba razjasniti, da se iz tega plačuje najem prostorov, ker za naju ni bilo prostora na RTV-ju, plačuje se honorarne sodelavce … Bistvena razlika je, ker se honorarji vseh sodelavcev Pogledov Slovenije štejejo v strošek oddaje. Pri drugih oddajah, ki jih ustvarjajo redno zaposleni, se plače zaposlenih v celoti ne štejejo v strošek oddaje. Toliko o tem, da to famo enkrat pojasnimo. Če primerjamo variabilni del stroškov oddaje in prihodke oddaje, ki jih z oglasi ustvari skoraj 6.000 evrov na oddajo, pa so Pogledi Slovenije ena cenejših oddaj na nacionalni televiziji.

Vse do zdaj so vama uredniki stali ob strani. Pritiskov sta bila verjetno deležna že prej.

Moram reči, da smo z urednico Ksenijo Horvat Petrovčič v teh treh letih korektno sodelovali.

Hotela sva doseči, da se končno nehamo pogovarjati le o Janši, Jankoviću in Kučanu ter se začnemo pogovarjati o tem, kam bo slovenska družba šla, kako se bo razvijala: ali bomo šli v zeleni koncept razvoja …

EU govori o tretji industrijski revoluciji, mi pa se še vedno pogovarjamo, kaj je levo in kaj desno, namesto o razvoju, o tem, kako se bo razvijala slovenska družba. To sva hotela preseči.

Resno mislim, da v tej zgodbi ne gre za naju, gre za to, ali bomo dovolili, da bodo kapitalsko-politične elite krojile novinarstvo. Bomo v medijih, oddajah raziskovali, razkrivali ali bomo le prenašalci PR-sporočil? Nacionalna televizija je s sistemom plačevanja RTV-prispevka zadnji branik tega.

Kaj bosta, če svetniki Pogledov Slovenije ne uvrstijo v jesensko shemo, počela od zdaj?

Ne veva. Bova že nekaj.

Kakorkoli se bo že ta zgodba končala, mislim, da bi morala nacionalna televizija zagotavljati in omogočati preiskovalno novinarstvo. Ker prejema RTV-prispevek, res ni nobenega razloga, da bi direktor televizije ali odgovorni uredniki popuščali pod pritiski. Pa ne govorim le o najini oddaji, gre za kakršnokoli podobno situacijo. To se zgodi, če daš svoji usodi, obstanku na direktorskem ali kakšnem drugem položaju prednost pred profesionalnostjo. Tu so spet v ospredju osebne odlike posameznikov, ki zasedajo določene položaje. Vendar vedno pravim, da upanje umre zadnje.

Menda razmišljate tudi, da bi odšli iz novinarstva.

Sam vse bolj razmišljam, da bi se, če bo treba, poskušal oprijeti prava, saj mi drugega ne preostane. Končal sem pravno fakulteto in razmišljam, da bi se na stara leta lotil pravosodnega izpita. To bo mukotrpno delo, ampak ni druge. Razen tega nisem ne prvi ne zadnji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin