Upokojencev z nizkimi dohodki je vse več

Upokojencev, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, je bilo v letih od 2008 do 2010 že več kot 40 odstotkov. V Zvezi društev upokojencev Slovenije pravijo, da na to opozarjajo, vendar nobena vlada ne prisluhne.

"Stopnja tveganja revščine je za upokojence višja kot za ostale prebivalce" "Delež upokojencev v gospodinjstvih z visokimi dohodki se je znižal, delež tistih v gospodinjstvih z nizkimi dohodki pa povečal," pravi Nataša Kump, ki je raziskavo pripravila skupaj s Tinetom Stanovnikom. "Stopnja tveganja revščine pa je za upokojence višja kot za ostale prebivalce," je dejala. Pri tem poudarja, da je ta trend opazen vse od uveljavitve pokojninske reforme v letu 2000.

Kaj "nizek dohodek" pomeni v absolutnih številkah, je sicer težko reči, pravi. Dohodkovni položaj namreč določajo glede na mediano, ki pomeni sredinski dohodek v slovenski družbi. "V zadnjem obdobju je bila mediana, torej meja, s katero potem primerjamo vse dohodke, približno 10.500 evrov letno," je dejala.

"V Sloveniji se upokojujemo mladi" Po opozorilu Stanovnika se v Sloveniji v povprečju upokojujemo zelo mladi, kar pa pomeni, da je tudi pokojnina slabša. "Ob pripravi pokojninske reforme, ki velja od leta 2000, ni nihče računal na to, da bodo imele možnosti za zgodnejši odhod v pokoj tako velike učinke," je dejal. Ob tem je denimo izpostavil možnost za zgodnejši odhod v pokoj zaradi skrbi za otroka.

"V Sloveniji je še vedno zelo razširjena miselnost, da se je treba upokojiti ob prvi priložnosti," je poudaril. Dopušča možnost, da temu botrujejo tudi delovne razmere, ki jih zaposleni v Sloveniji ocenjujemo kot slabe. "O tem v Sloveniji neradi govorimo, čeprav bi morali problemu nameniti zelo veliko pozornost. Delavci namreč svoj položaj na delovnem mestu zaznavajo kot slab," je opozoril.

"Načrtno siromašijo polovico naroda" V Zvezi društev upokojencev Slovenije pravijo, da že vseskozi opozarjajo na to, da se položaj upokojencev slabša. Pri tistih, ki imajo nizke pokojnine, pa je tudi večja verjetnost, da imajo njihovi otroci nizke plače ali so celo brezposelni," je dejala predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.

"Načrtno siromašijo polovico naroda," je poudarila. "Vendar posluha za ljudi pri vseh vladah zadnjih 20 let ni," je dodala.

Starejši so se organizirali v projektu Aktivno državljanstvo, ki je financiran iz Evropskega socialnega sklada in delno s sredstvi države. V tem okviru obiskujejo poslance v njihovih poslanskih pisarnah in jih opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo.

"Če je starejši zaposlen, je motiviran" Psiholog Vid Pečjak poudarja velik pomen dela za starejšega človeka. Če je starejši zaposlen, je motiviran in se počuti koristnega, pravi profesor v pokoju. Z delovno aktivnostjo bi si starejši ljudje lahko gmotno pomagali, toda v času, ko ni dela niti za mlade, imajo manj možnosti, je dejal. Spomnil je, da so sicer določena lažja dela, ki bi jih zmogli, npr. skrb za otroka ali medsosedska pomoč.

Izpostavlja pa predsodek v javnosti, da se namreč vse sposobnosti zmanjšujejo enako hitro. Po njegovem opozorilu nekatere sposobnosti upadajo hitro, nekatere počasneje. Tako so npr. starejši boljši tekači na dolge proge kot pa tekači z ovirami, so boljši planinci kot boksarji. Starejši so slabi tam, kjer je treba iz sebe hitro spraviti veliko energije, pravi Pečjak, ki je predaval na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.

V najslabšem položaju so starejše samske ženske Raziskava kaže, da je med letoma 1999 in 2002 nekaj manj kot 34 odstotkov upokojencev živelo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, v letih od 2008 do 2010 pa že 42,1 odstotka. V gospodinjstvih z visokimi dohodki je od leta 1999 do 2001 živelo 26,5 odstotka vseh upokojencev, med leti 2008 in 2010 pa le še slabih 19 odstotkov.

V najslabšem položaju so starejše samske ženske - te so v letih od 2008 do 2010 predstavljale dobrih 31 odstotkov vseh upokojencev iz upokojenskih gospodinjstev, vendar pa so predstavljale dobrih 44 odstotkov vseh upokojencev iz upokojenskih gospodinjstev z nizkimi dohodki.

Stopnja tveganja za revščino je leta 2010 znašala 12,7 odstotka Po statističnih podatkih je stopnja tveganja za revščino v Sloveniji leta 2010 znašala 12,7 odstotka. Glede na najpogostejši status aktivnosti so bili v najslabšem položaju brezposelni (44,1 odstotka) in upokojene osebe (18,3 odstotka). Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let (27,1 odstotka), in najemnike stanovanj (27,6 odstotka).

Raziskavo o socialno-ekonomskem položaju upokojencev in starejših, ki so jo v ponedeljek obravnavali člani sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je financiral pokojninski zavod.