Torek, 9. 7. 2024, 17.32
5 mesecev, 2 tedna
Umrl arhitekt in profesor urbanizma Fedja Košir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije.
V 85. letu je umrl arhitekt in upokojeni profesor na Fakulteti za arhitekturo Fedja Košir. Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je v 70. in 80. letih minulega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Kot so v zapisali v zbornici ob njegovi smrti, se je "poslovil arhitekt in dolgoletni profesor urbanizma, luciden in pronicljiv kritik, raziskovalec, intelektualec, pisec, mislec: teoretik in praktik". Njegovi nazori in dejanja so bili, kot so še zapisali, "nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni".
Tvorec številnih pomembnih projektov
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli Center Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), Center Nikšiča (1971), Center južnega Zagreba (1971), Center Kraljeva (1974), Center Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz leta 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Dobil tudi nagrado Prešernovega sklada
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V to biografsko fazo, kot piše na spletni strani SAZU, sodi tudi spomeniška realizacija kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).
Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).
Prejel je tudi dve Plečnikovi medalji in objavil devet monografij
Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala Fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2016 je objavljal v vodilni arhitekturni reviji Outsider.
