Četrtek, 24. 10. 2019, 7.14
5 let, 1 mesec
Golubović: Način sodelovanja z Levico ni primeren za manjšinsko vlado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,40
16
Ena od najpomembnejših točk oktobrske seje državnega zbora je današnja obravnava vladne novele Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Temu izrazito oporeka Levica, zato je predlog še zaostril odnose s stranko, ki sodeluje s koalicijo pod vodstvom premierja in prvaka LMŠ Marjana Šarca. Zadnji je danes dejal, da si še vedno želi nadaljnjega sodelovanja z Levico.
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović ugotavlja, da je sodelovanje z Levico na slabi točki, čeprav je marsikateri projekt iz sporazuma v izvajanju. Način sodelovanja, kot ga je imela koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado, je poudaril Golubović, ki tudi ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum.
Golubović: Prizadevali si bomo, da z Levico ohranimo stik
Golubović je po koalicijskem srečanju pred današnjo sejo vlade napovedal, da si bodo še naprej prizadevali, da z Levico ohranijo stik, se pogovarjajo in poskušajo uskladiti, na Levici pa je, da se odločijo, kako naprej. Zadnja glasovanja v državnem zboru so sicer pokazala, da lahko koalicija, ki nima večine v državnem zboru, za sprejem zakonodaje pridobi podporo pri različnih opozicijskih strankah, ne le pri Levici, s katero ima podpisan sporazum za letošnje leto.
Način sodelovanja, kot ga je imela Šarčeva koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado, je poudaril Golubović, ki tudi ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum.
"Delali bomo tako, kot smo delali zadnje pol leta. Pri določenih zakonih smo se poskušali uskladiti z vsemi, nekateri so nas podprli, nekateri ne," je spomnil Golubović. Manjšinska vlada po njegovih besedah pomeni veliko komuniciranja z vsemi, kar pa je dobro za državo in kakovost sprejetih aktov. Osebno tudi ne vidi potrebe po tem, da bi sporazum z Levico še podpisali v prihodnje.
Levica: Namesto da bi sodelovali z nami, bodo raje z SNS, NSi ali SDS
Na današnje izjave Golubovića, da koalicija sporazuma z Levico ne izvaja že pol leta, se je odzval tudi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. "Golubović je priznal, da zadnjega pol leta niso spoštovali sporazuma z Levico, in napovedal, da bodo s tem nadaljevali. Namesto da bi skupaj z Levico ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter iskali rešitve za socialne in razvojne težave te države, bodo raje sodelovali z Jelinčičem, Toninom in, če je potrebno, tudi z Janezom Janšo," je pojasnil.
Šarec: Če Levici kakšen ukrep ni po volji, še ne pomeni, da je vlada desna
Na vprašanje, kakšno pot sodelovanja z Levico vidi naprej, je premier Marjan Šarec dejal, "da je najbolje iti po zlati sredini in se ne preveč ozirati ne na eno ne na drugo stran", glede na to, da so sredinska opcija. Kot je poudaril, si nadaljnjega sodelovanja z Levico želi, kar da jim je tudi povedal na sestanku pred dvema dnevoma.
Če pa se v stranki odločijo drugače, je to njihova odločitev, ki jo bo Šarec obžaloval. "Člane Levice izredno cenim, so zelo načitani, izobraženi, vedo, kaj so današnji izzivi. Manjka pa jim prakse z vodenjem sistemov. Vse terja svoj čas, ne gre vse tako na hitro," je dejal predsednik vlade in zanikal, da vladi ni uspelo izpeljati nobenega projekta, dogovorjenega z Levico.
Spomnil je tudi, da vlada, ki ji Levica očita zasuk v desno, izvaja ukrepe, ki so blizu tej opozicijski stranki. Ne nazadnje so dvignili višino minimalne plače in davek na kapital, je poudaril. Po njegovih besedah morata biti v partnerskem odnosu prisotna spoštovanje in zavedanje, da so potrebni kompromisi. "To ni Madžarska, kjer ima ena stranka absolutno večino in dela, kar hoče. Tukaj nas je pet v vladi in ena zunaj," je dodal Šarec.
Razmere v koaliciji je Šarec danes ocenil kot dobre: "Takšne, kot so že od začetka, od prvega dneva dinamične, turbulentne, tako da nič novega."
Odločilna bo (ne)podpora predlogu za ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Levica sodelovanje z vlado pogojuje s tremi ključnimi točkami. Prvi pogoj je bila zavrnitev sprememb dohodninske lestvice, ki jih je državni zbor v sredo potrdil. Levica nasprotuje tudi ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, o čemer je državni zbor odločal danes. Tretji pogoj je podpora njihovemu predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, o čemer bo pristojni parlamentarni odbor odločal 6. novembra.
To bo tudi presečni datum za nadaljnje sodelovanje stranke z vladno koalicijo, je v sredo dejal koordinator Levice Luka Mesec. O tem bodo sicer odločali organi stranke, za zdaj pa kaže, da koalicija teh pogojev ne bo izpolnila. Po besedah vodje poslancev SMC Igorja Zorčiča tudi Levica kaže, da ji velikokrat ni v interesu, da bi bila soglasna s koalicijo. Vodja poslancev SD Matjaž Han pa je ocenil, da bodo odnos z Levico reševali tako, kot ga rešujejo celo leto, in dodal, da se tudi Levica podpisanega sporazuma ne drži.
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec je dejal, da takšno sodelovanje z Levico, kot so si ga zamislili ob oblikovanju vlade, ne deluje, saj so ves čas prisotne napetosti in težave. "Očitno vlada lahko deluje tudi brez tega protokola o sodelovanju," je povedal Erjavec in spomnil na proračun za prihodnji dve leti, ki se mu očitno obeta podpora. Da bodo prispevali svoje glasove, je namreč že napovedal tudi prvak SNS Zmago Jelinčič.
Jelinčič: Ni bilo pogovora o formalnem sodelovanju
Jelinčič, ki je podprl tudi spremembe davčne zakonodaje, je v današnji izjavi v DZ zatrdil, da se s premierjem Šarcem niso pogovarjali o formalnem sodelovanju. "Smo svoja stranka in smo pokazali, da imamo od leta 1992 konstantno, enako pot konstruktivne opozicije. Če je kakšna neumnost, povemo, če je kaj dobrega, potrdimo," je dejal. Napovedal je, da bodo delali po zdravi pameti in podpirali pametne zakone, ki bodo v korist države in državljanov. Tako po njegovih navedbah ni potreben podpis sporazuma z vlado, kot ga ima Levica.
V poslanski skupini SAB so danes v odzivu spomnili, da so od samega začetka oblikovanja te vlade opozarjali, da bo sodelovanje z Levico, "ki ni želela prevzeti odgovornosti in postati članica levosredinske koalicije, zelo zahtevno". "Najlažje je namreč ostati 'zunaj', postavljati zahteve, pogojevati in se ograditi od nepopularnih odločitev, s tem pa tudi ne prevzeti kakršnekoli odgovornosti," so dodali.
Po njihovih navedbah mora resna politika znati sprejemati tudi težke odločitve, upoštevati vse sloje prebivalstva in biti pripravljena na kompromise. "Zanimivo bo videti, ali bo prav Levica povzročila padec levosredinske vlade in s tem tlakovala pot desnici," so še zapisali v SAB.
Poslanska večina vztraja pri podpori ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, Levica in SD proti
Poslanska večina vztraja pri podpori noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost, saj menijo, da dodatek prejemnike odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve. Vlada ukinitev predlaga, ker meni, da oseb, ki ga prejemajo, odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je danes znova poudarila, da dodatek za delovno aktivnost nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.
ministrica Ksenija Klampfer
Takšnemu predlogu najostreje nasprotujejo poslanci Levice, ki so prepričani, da gre za protisocialen ukrep. Vatovec je vladi očital, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Po njegovih besedah gre večinoma za družine z revnimi zaposlenimi. Poslanci bodo imeli ob glasovanju po njegovih besedah še zadnjo priložnost, da zavrnejo "ta absurdni predlog, ki je v sramoto tej vladi in koaliciji".
Vladne novele ne nameravajo podpreti niti v SD, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. "Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki pristali še v večji socialni in denarni stiski," je dejala Bojana Muršič. Po njenih besedah bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.
Razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen
Očitke o protisocialnem delovanju vlade pa je zavrnil poslanec LMŠ Aljaž Kovačič. Naštel je, kaj je vlada doslej na področju socialne politike že naredila, ter poudaril, da se za socialne transferje letno nameni približno 1,3 milijarde evrov. Dodatek za delovno aktivnost se po njegovih besedah prejema tudi iz naslova opravljanja prostovoljnega dela, kar pomeni, da prejemniki dodatka niso vključeni v obvezno socialno zavarovanje in ne prejemajo plačila.
Poslanka SMC Janja Sluga je opozorila na naraščajoče število upravičencev do denarne socialne pomoči, kar v času gospodarske rasti in rekordni zaposlenosti ni razumljivo. Poleg tega je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen. Cilj socialne politike bi moralo biti namreč ohranjanje razlike med njima, saj se drugače past neaktivnosti poglablja, "ljudje pa razvijejo strategije preživetja na socialnih transferjih".
Tudi v SAB opozarjajo, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč res nizka, kot je dejal Vojko Starović. Poleg tega ministrstvo uvaja nove spodbude iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki ne bodo več vplivale na višino denarne socialne pomoč. Predlagano novelo je ocenil kot korak k preglednejši in enotnejši zakonodaji s področja socialnovarstvenih prejemkov ter razbremenitvi centrov za socialno delo.
Da so predlogu naklonjeni, je povedal tudi poslanec DeSUS Jurij Lep. Kot argument za podporo je navedel preprečevanje zlorab, hkrati pa opozoril, da ukinitev dodatka ne pomeni rezanja pravic, saj da je ministrstvo pripravilo druge programe in ukrepe za vključitev prejemnikov denarne pomoči na trg dela. Poleg tega zaradi skorajšnje izenačitve minimalne plače in denarne socialne pomoči brezposelnih sploh ni več mogoče motivirati za delo, je ocenil.
Vladnemu predlogu ne nameravajo nasprotovati niti v NSi, kjer podobno kot v koalicijskih poslanskih skupinah podatek o naraščanju števila upravičencev do dodatka ocenjujejo kot zaskrbljujoč. Kot je dejal Aleksander Reberšek, socialna politika v naši državi ni prava, saj upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju kot zaposleni.
Predloga pa ne bodo podprli poslanci SDS. Po besedah Karmen Furman je trenutna socialna politika zgrešena, delo pa popolnoma razvrednoteno. Opozorila je, da so razmerja med plačami, pokojninami in denarno socialno pomočjo porušena. Vladi je očitala, da z ukinitvijo dodatka uvaja uravnilovko, saj bo v enak položaj postavila prejemnike denarne socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, in tiste, ki si tega ne želijo.
Podporo predlogu so medtem napovedali v SNS, kjer po besedah Janija Ivanuše ministrici za delo verjamejo, da želi samo urediti socialni sistem, ki ga je njena predhodnica uničila. Poslancu se sicer ne zdi prav, da se ukinja dodatek za delovno aktivnosti pri enostarševskih družinah in samozaposlenih, bi pa morali ukiniti dodatek za delovno aktivnost za prostovoljce.
16