Sreda, 16. 10. 2019, 14.55
4 leta, 6 mesecev
Levica neuspešna z zahtevo po umiku sprememb pri dohodnini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,64
4
"To ni reforma za srednji razred, temveč za menedžerje in funkcionarje," je dejal koordinator Levice Luka Mesec.
Lestvica za odmero dohodnine bo nekoliko prijaznejša do zaposlenih, a bo razbremenitev najvišjih plač malo manjša od načrtov vlade. Takšen je predlog novele zakona o dohodnini, o katerem so se danes uskladili člani parlamentarnega odbora za finance. Za obravnavo na plenarni seji so pripravili tudi preostale tri zakone iz davčnega paketa. Zahteva Levice za umik sprememb pri dohodnini ni bila uspešna.
Parlamentarni odbor je za obravnavo na plenarni seji državnega zbora, ki se začne v ponedeljek, pripravil predloge štirih davčnih zakonov, ki jih je predložila vlada. Poleg predloga novele zakona o dohodnini so pripravili še predloge sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku.
Bertoncelj: Osebno bi si želel še več
Vlada z njimi meri na razbremenitev stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je bilo mogoče slišati na seji, ki je trajala sedem ur. "Osebno bi si želel še več, a nas omejuje javnofinančna slika," je o potrjeni razbremenitvi lestvice za odmero dohodnine dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, vendar je za pomlad napovedal nadaljevanje pogajanj o dodatni razbremenitvi stroškov dela.
"Osebno bi si želel še več, a nas omejuje javnofinančna slika," je o potrjeni razbremenitvi lestvice za odmero dohodnine dejal finančni minister Andrej Bertoncelj.
Predlaganim spremembam pri dohodnini so posvetili največ časa. Lestvica za odmero dohodnine bo imela še naprej pet davčnih razredov s 50-odstotno stopnjo davka v najvišjem razredu, vendar se bodo v vseh razredih meje zvišale, v drugem in tretjem pa se bodo poleg tega za eno odstotno točko tudi znižale stopnje davka.
"Drugemu davčnemu razredu, v katerem je 26 odstotkov zavezancev, ki skupaj plačajo skoraj polovico vse dohodnine, smo posvetili posebno pozornost," je povedal finančni minister. Zvišuje se tudi splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava.
Mesec: To je reforma za menedžerje in funkcionarje
V Levici v teh predlogih ne vidijo razbremenitve srednjega razreda. Kot so izračunali, bo delavec s povprečno plačo razbremenjen za 13 evrov na mesec, njegov šef s šestkratnikom povprečne plače pa kar za 166 evrov oziroma 12-krat več. "To ni reforma za srednji razred, temveč za menedžerje in funkcionarje," je dejal poslanec te stranke Luka Mesec.
"Večini ljudi ta davčna reforma ne bo koristila, ker jih bo komaj kaj razbremenila," je poudaril Miha Kordiš iz Levice in predlagane novosti ponazoril na svojem primeru. "Tudi mi poslanci dobimo kar veliko davčno darilo, jaz pri svoji plači okoli 700 evrov. Pa mislim, da jih ne potrebujem," je dejal Kordiš in menil, da ta denar krvavo potrebuje državni proračun.
SDS in NSi za še večjo razbremenitev dohodninske lestvice
Na drugi strani so v SDS in NSi predlagali, naj bo razbremenitev dohodninske lestvice še večja. "Predlagane davčne razbremenitve so prenizke, državljani in gospodarstvo si zaslužijo več," je dejal Marko Pogačnik iz SDS. Jožef Horvat iz NSi je dobil občutek, da želi Levica menedžerje izgnati iz te države: "Jaz se postavljam v njihov bran." Tudi Marko Bandelli iz SAB je poslance Levice vprašal, zakaj sovražijo ljudi z visokimi plačami. "Saj oni ženejo naprej našo državo," je menil Bandelli.
"Predlagane davčne razbremenitve so prenizke, državljani in gospodarstvo si zaslužijo več," je dejal Marko Pogačnik iz SDS.
Robert Pavšič iz LMŠ je spomnil na opozorila mednarodnih organizacij, da je delo v Sloveniji preveč obremenjeno, kapital pa premalo. "Osnovni namen je zagotavljanje večje davčne enakopravnosti," je dejal o obravnavanih dokumentih, na očitke poslancev Levice, da gre za davčno reformo za bogate, pa odvrnil: "Dajmo, definirajmo bogatega! Drugi in tretji razred so bogataši? Niso. Si policisti, vojaki, vzgojiteljice, učiteljice ne zaslužijo višje plače? Mislim, da si."
Potem ko poslanska skupina Levice uvodoma ni dosegla umika celotnega predloga novele zakona o dohodnini z dnevnega reda, je praktično vsaka poslanska skupina predložila svoj predlog lestvice za odmero dohodnine. V SDS so želeli zvišati meje dohodninskih razredov in v vseh tudi znižati stopnje davka, v NSi pa so želeli znižati le obdavčitev najbolje plačanih.
V najvišji dohodninski razred zavezanci z davčno osnovo 72 tisoč evrov
Na koncu je odbor podprl dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin. To določa, da se bodo po novem v najvišji dohodninski razred uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo 72 tisoč evrov, ne šele 80 tisoč evrov, kot je predlagala vlada in kar je zagovarjal tudi Bertoncelj. Zdaj je meja za 50-odstotno obdavčitev z dohodnino pri 70.902 evrih neto letne davčne osnove. Takih zavezancev je 3.871 oziroma 0,3 odstotka vseh, prispevajo pa skupaj kar devet odstotkov vse pobrane dohodnine, je povedal Bertoncelj.
Medtem se v prvi davčni razred s 16-odstotno stopnjo davka uvršča kar 68 odstotkov davčnih zavezancev. Polovica od teh ne plačuje dohodnine, vsi skupaj pa prispevajo deset odstotkov vse pobrane dohodnine. "Če mene vprašate, je to mnogo preveč," je dejal Bertoncelj in menil, da bi moral biti cilj povečevati dodano vrednost in postopoma premikati število zavezancev navzgor po davčnih razredih.
Izpad bodo deloma nadomestili z zvišanjem obdavčitve kapitala
Izpad prihodkov zaradi razbremenitve lestvice za odmero dohodnine se bo deloma nadomestil z zvišanjem obdavčitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pri katerih bo odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s sedanjih deset odstotkov zvišan na 15 odstotkov.
Odbor je potrdil tudi predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katero se bo stopnja tega davka zvišala s sedanjih 25 na 27,5 odstotka. V primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta že v prvem letu imetništva ostaja stopnja tega davka pri 40 odstotkih.
Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa v slovensko poslovno okolje vnaša novost, to je minimalno stopnjo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se namreč omejuje na 63 odstotkov davčne osnove, s čimer bo torej vedno obdavčenih najmanj 37 odstotkov prihodkov podjetij. V davčnem paketu je še predlog novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb pri dohodnini in obdavčitvi podjetij.
4