Četrtek, 16. 2. 2017, 16.00
6 let, 6 mesecev
Trideset let od 57. številke Nove revije: "Gnala nas je neznosna situacija v Jugoslaviji"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
3
Pred 30 leti je izšla znamenita 57. številka Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, ki je pomembno spodbudila proces slovenskega osamosvajanja.
Šestnajst avtorjev prispevkov je začrtalo programske smernice slovenskega osamosvajanja. Zavzeli so se za več samostojnosti in demokratizacijo Slovenije.
57. številka je vsebovala te prispevke:
Tine Hribar: Slovenska državnost
Ivan Urbančič: Jugoslovanska "nacionalistična" kriza in Slovenci v perspektivi konca nacije
Dimitrij Rupel: Odgovor na slovensko narodno vprašanje
Spomenka Hribar: Avantgardno sovraštvo in sprava
Veljko Namorš: O vprašanju slovenskega jezika v JLA
Alenka Goljevšček: Arhaičnost: civilnost
Jože Pučnik: Politični sistem civilne družbe
Gregor Tomc: Civilna družba pod slovenskim socializmom
France Bučar: Pravna ureditev položaja Slovencev kot naroda
Peter Jambrek: Pravica do samoodločbe slovenskega naroda
Janez Jerovšek: Slovenska univerza včeraj, danes, jutri
Veljko Rus: Slovenci in intergeneracijska socialna politika
Marjan Rožanc: Nekaj iracionalnih razsežnosti
Jože Snoj: Moderni kristjan in absurd slovenstva
Drago Jančar: Slovenski eksil
Niko Grafenauer: Oblike slovenskega samomora
Čeprav je Nova revija, ki je izhajala od leta 1982, z vsakim izidom prinašala za tisti čas drzna družbeno-politična razmišljanja, je prav 57. številka povzročila največji odziv takratne oblasti, tako da je odstavila odgovornega urednika Dimitrija Rupla.
"Nekaj tednov pred izidom me je k sebi poklical Jože Smole, tedanji šef Socialistične zveze, ki je bdela nad mediji, in bil sem prepričan, da je konec," se dogajanja pred izidom 57. številke Nove revije spominja takratni urednik Dimitrij Rupel.
Zanesenjaki
"Uredniki Nove revije smo bili zanesenjaki, nismo pa bili naivni. Dobro smo se zavedali, kaj pomeni 57. številka," danes pravi Rupel. "V začetku smo se bali, da sploh ne bo mogla iziti, saj sta imeli partija in Udba zaupnike v tiskarnah."
"Gnala nas je neznosna situacija v Jugoslaviji, navsezadnje pa so tudi drugod v Evropi (Poljska, Češkoslovaška) intelektualci (in delavci) nekaj počeli. Bil je pravi čas. Seveda to ne bi šlo, dokler je bil živ Tito," je prepričan takratni odgovorni urednik.
Meni, da je bil nacionalni program iz 57. številke uresničen, saj imamo svojo državo. "Kar zadeva demokracijo, je bolj slabo. Nismo si predstavljali, da so tradicionalna partijska omrežja tako močna."
"Kar je bila nekoč Nova revija, je danes parlament"
Rupel pravi, da so se intelektualci danes večinoma spustili v politiko. "Kar je bila nekoč Nova revija, je danes parlament. V socializmu smo politično pomanjkanje nadomestili s kulturo. Danes to ni več potrebno. Bi pa slovenski intelektualci, predvsem pisatelji, lahko bili bolj pogumni. Zdi se mi, da niso prestrašeni zaradi ideološke represije, ampak zaradi materialne revščine," je ob 30. obletnici izida ključne številke Nove revije dejal Rupel.
3