Trideset let od 57. številke Nove revije: "Gnala nas je neznosna situacija v Jugoslaviji"

Šestnajst avtorjev prispevkov je začrtalo programske smernice slovenskega osamosvajanja. Zavzeli so se za več samostojnosti in demokratizacijo Slovenije.

57. številka je vsebovala te prispevke:

Tine Hribar: Slovenska državnost

Ivan Urbančič: Jugoslovanska "nacionalistična" kriza in Slovenci v perspektivi konca nacije

Dimitrij Rupel: Odgovor na slovensko narodno vprašanje

Spomenka Hribar: Avantgardno sovraštvo in sprava

Veljko Namorš: O vprašanju slovenskega jezika v JLA

Alenka Goljevšček: Arhaičnost: civilnost

Jože Pučnik: Politični sistem civilne družbe

Gregor Tomc: Civilna družba pod slovenskim socializmom

France Bučar: Pravna ureditev položaja Slovencev kot naroda

Peter Jambrek: Pravica do samoodločbe slovenskega naroda

Janez Jerovšek: Slovenska univerza včeraj, danes, jutri

Veljko Rus: Slovenci in intergeneracijska socialna politika

Marjan Rožanc: Nekaj iracionalnih razsežnosti

Jože Snoj: Moderni kristjan in absurd slovenstva

Drago Jančar: Slovenski eksil

Niko Grafenauer: Oblike slovenskega samomora

Čeprav je Nova revija, ki je izhajala od leta 1982, z vsakim izidom prinašala za tisti čas drzna družbeno-politična razmišljanja, je prav 57. številka povzročila največji odziv takratne oblasti, tako da je odstavila odgovornega urednika Dimitrija Rupla.

"Nekaj tednov pred izidom me je k sebi poklical Jože Smole, tedanji šef Socialistične zveze, ki je bdela nad mediji, in bil sem prepričan, da je konec," se dogajanja pred izidom 57. številke Nove revije spominja takratni urednik Dimitrij Rupel. Foto: Ana Kovač

Zanesenjaki

"Uredniki Nove revije smo bili zanesenjaki, nismo pa bili naivni. Dobro smo se zavedali, kaj pomeni 57. številka," danes pravi Rupel. "V začetku smo se bali, da sploh ne bo mogla iziti, saj sta imeli partija in Udba zaupnike v tiskarnah."

"Gnala nas je neznosna situacija v Jugoslaviji, navsezadnje pa so tudi drugod v Evropi (Poljska, Češkoslovaška) intelektualci (in delavci) nekaj počeli. Bil je pravi čas. Seveda to ne bi šlo, dokler je bil živ Tito," je prepričan takratni odgovorni urednik.

Meni, da je bil nacionalni program iz 57. številke uresničen, saj imamo svojo državo. "Kar zadeva demokracijo, je bolj slabo. Nismo si predstavljali, da so tradicionalna partijska omrežja tako močna."

"Kar je bila nekoč Nova revija, je danes parlament"

Rupel pravi, da so se intelektualci danes večinoma spustili v politiko. "Kar je bila nekoč Nova revija, je danes parlament. V socializmu smo politično pomanjkanje nadomestili s kulturo. Danes to ni več potrebno. Bi pa slovenski intelektualci, predvsem pisatelji, lahko bili bolj pogumni. Zdi se mi, da niso prestrašeni zaradi ideološke represije, ampak zaradi materialne revščine," je ob 30. obletnici izida ključne številke Nove revije dejal Rupel.