Janez Janša
Sreda, 20. 5. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Kje je meja med svobodo govora in govorom sovraštva?
Tožilstvo: Pozivi k umoru Janše niso spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
239
Janez Janša v državnem zboru kaže fotografijo, na kateri je protestnik Igor Bricelj pred stavbo DZ s transparentom Smrt janšizmu, svoboda narodu.
Kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" je tožilstvo v Ljubljani zavrglo, ker menijo, da ni šlo za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Preganjali pa ne bodo niti pozivov Ludvika Tomšiča k uboju Janeza Janše na protestih pristašev levice, ko je Janša prevzemal oblast. Teh pozivov na tožilstvu niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Dogajanje so preverjali kot grožnjo Janši osebno, tam pa je postopek mogoč le, če bi ga Janša proti Ludviku Tomšiču sprožil osebno, česar pa ta ni storil.
Tako je vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant odgovorila na vprašanje, ali so sprožili kakšne postopke zaradi številnih napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" na protestih v Ljubljani zadnje čase in vpitja Ludvika Tomšiča na protestih, ko je ta bil še v opoziciji, da je treba Janeza Janšo takoj ubiti, in pozivanja "Ubi Janšo". Celoten odgovor Bergantove lahko preberete na koncu članka.
Na naše poročanje o odločitvi tožilstva se je na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je zapisal:
Sramota brez primere. Preganjali pa so osebo, ki je obesila zastavo Dežele Kranjske ali mamco, ki je prižgala svečo za svojega nepokopanega sina.
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 20, 2020
Tožilstvo: Pozivi k umoru Janše niso spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti - https://t.co/fNnEjFmbFn https://t.co/BpsLzljGxk
"V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti," pravi tožilka Katarina Bergant.
Proteste s plakati, ki pozivajo k smrti, so organizirali pristaši strank prejšnje vlade. Pojavljajo se tudi na kolesarskih shodih ob petkih v Ljubljani. Ludvik Tomšič pa je vpil, da je treba Janšo takoj ubiti, in dalj časa pozival "Ubi Janšo" v času, ko so pristaši levice hodili med prostori strank SMC in DeSUS nekaj dni pred glasovanjem, ali bo takrat predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) tretjič predsednik vlade.
Tomšič je druge protestnike k umoru Janše pozival pred kamerami in pred policisti, ki so sčasoma tudi posredovali. Največji mediji o tem dogajanju javnosti nekaj dni niso obvestili, čeprav so iz protestov obsežno poročali.
Vprašanja smo policiji in tožilstvu poslali po opozorilih Janše v parlamentu prejšnji teden, da ga pri pozivih k uboju in napisih o smrti na protestih čudi, zakaj državni organi ne ukrepajo po 297. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Po tem členu morajo ukrpeati sami, brez soglasja politika.
297. člen kazenskega zakonika določa:
Ko gre za javno pozivanje Tomšiča na protestih, da je treba Janšo takoj ubiti, tega tožilstvo, kot so zdaj sporočili, ni razumelo kot spodbujanje in razpihovanje sovraštva. Na tožilstvu so njegove pozive na shodu preverjali kot grožnjo po 135. členu kazenskega zakonika, torej kot da bi Janši Tomšič čisto osebno grozil, da ga bo ubil. V primeru takšnih groženj pa je postopek mogoč le na zahtevo tistega, ki se mu grozi.
Janša pa postopka ni sprožil, so opozorili s tožilstva. V postopku "na predlog" pri politiku preverijo, ali je za pregon. Na tak način je s pomočjo policije in tožilcev fotoreporterja Janija Božiča preganjala nekdanja premierka Alenka Bratušek (SAB), ker jo je v parlamentu ob izvolitvi za vodjo vlade fotografiral tako, da se je videlo, kako na telefonu gleda čestitko za izvolitev, ki jo je dobila od Petra Kraljiča iz Moskve. Zaradi fotografiranja v parlamentu v času, ko je bilo to posebej dovoljeno (fototermin), je bil Božič obsojen na pogojno zaporno kazen. Posegel naj bi, ker je fotografiral domnevno "preveč ostro" v zasebnost Bratuškove. Pozneje se je Božič preselil v Veliko Britanijo, kjer novinarjev ne obsojajo na zaporne kazni zaradi fotografiranja v parlamentu.
Člen 135 pravi:
Zanimivo je, da tožilstvo govori o neidentificiranem udeležencu shoda, ki naj bi grozil Janši, čeprav je javno znano, da je grozil Ludvik Tomšič. Podobno niso neznani nosilci plakatov z napisom "Smrt janšizmu, svoboda narodu", pogosto je med tistimi, ki ta napis prenašajo, vstajnik Igor Bricelj, menda nekdanji policist v pokoju.
Tega povsem sivolasega moža vidimo na posnetku, ko napis drži (levo) med sejo programskega sveta RTV, kjer so novinarji protestirali proti temu, da bi programski svet razpravljal o poročanju Eugenije Carl o SDS. Kot odziv na tisto poročanje je Janša na družabnem omrežju objavil sporočilo o prostitutkah, zaradi česar sta ga Carlova in Mojca Pašek Šetinc tožili, a je vrhovno sodišče pred kratkim odločilo, da odškodnine ne bo, ker izjava spada med tisto, kar varuje svoboda govora.
Celoten odgovor ljubljanskega tožilstva o postopkih zaradi plakatov in napisov "Smrt janšizmu, svoboda narodu" in pozivov Ludvika Tomšiča na teh protestih, da je treba Janšo takoj ubiti, in vpitja "Ubi Janšo", je takšen:
v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (v nadaljevanju: tožilstvo) v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih, prejeli nekaj prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb, zaradi kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika (KZ-1).
Vse kazenske ovadbe se na tožilstvu obravnavajo celostno, saj tožilci v vsakem posamičnem primeru ocenjujejo ali je naznanjeni znani ali neznani storilec izpolnil vse zakonske znake, ne le naznanjenega, temveč kateregakoli kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri oceni ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1, tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla iz razloga, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V primeru, ko je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odrebe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identiete storilca kaznivega dejanja. V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal.
Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti.
Lep pozdrav
dr. Katarina Bergant
višja državna tožilka
vodja tožilstva
Na vprašanja o postopkih, ko so šli protesti čez mejo, so odgovorili tudi s tožilstva v Mariboru. Tako:
v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočam, da na ODT v Mariboru glede dogajanj na shodih, protestih in kasnejših odzivov na družbenih omrežjih, do sedaj še nismo prejeli prijav oz. poročil in kazenskih ovadb policije zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po čl. 297. KZ-1, je pa nas policija obvestila o primeru grafita s podobo javne osebe z vzdignjeno roko in pripisom "smrt narodu, svoboda fašizmu".
V primeru prejetja prijav ali kazenskih ovadb, pa tožilci v vsakem posamičnem primeru presojajo ali je naznanjeni storilec izpolnil zakonske znake kakšnega kaznivega dejanja, torej ne le ali je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja po čl. 297. KZ-1. Tako je bilo tudi v primeru prej navedenega grafita, ko je dežurni državni tožilec podal usmeritev, da naj policija zbere vsa obvestila, tako tista, ki bodo glede na vse okoliščine razjasnila dejanski pomen grafitov, kot tudi tista, ki bodo lahko uporabna v primeru izpolnitve zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.
Sicer pa tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki izpostavlja pomen tehtanja sorazmernosti med ustavno in konvencijsko pravico do svobode izražanja, kot eno najpomembnejših človekovih pravic. Izpostavlja pa tudi potrebo po večji toleranci politikov do kritike v javnosti. Navedenemu je še dodati, da tožilstvo pozorno spremlja in preučuje vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika; upoštevajoč vse prej navedeno, predvsem v smeri podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po čl. 135. KZ-1, ki pa se preganja na predlog oškodovanca. Predlog oškodovanca je procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V zvezi z dogajanji na shodih, takšnih predlogov za pregon, ni bilo podanih.
V kontekstu vaših vprašanj je smiselno še pojasniti, da je kazensko pravo skrajno sredstvo (ultima ratio) in bi naj v razmerja med ljudmi, družbo in državo vstopilo šele tedaj, ko varstva socialnega miru in temeljnih vrednot družbe, ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Poskusi, da bi pravo ljudi vzgajalo v dobre in dobro vzgojene državljane in krojilo ljudi po svoji volji, ki so bili značilni za avtoritarne in totalitarne režime, so se klavrno končali. Njihova skupna značilnost je bilo zanikanje svobode posameznika, s človeško družbo neločljivo povezane različnosti ter pluralnosti ter na koncu človeškega dostojanstva, kar je v končni posledici privedlo do množičnih kršitev človekovih pravic. Navedeno je smiselno moč izluščiti tako iz sodne in na Evropskem sodišču ustaljene prakse, izhaja pa tudi iz strokovne literature in mnogih strokovnih člankov (v zadnjem času npr. članek vrhovne sodnice - svetnice Barbare Zlobec v Pravni praksi št. 46 z dne 28. 11. 2019, iz katerega predhodno citiram del sklepnih razmišljanj o kazenskem pravu kot skrajnem sredstvu). Tudi zato je pritrditi že v lanskem letu izraženemu stališču Vrhovnega državnega tožilstva RS, da nikakršno pozivanje k nasilju ni sprejemljivo, da pa je v posameznih primerih, ko izrazi presegajo svobodo izražanja, potrebno razmisliti o sankcioniranju s pomočjo prekrškovnega prava.
Lep pozdrav.
Darko Simonič
višji državni tožilec
vodja ODT v Mariboru
239