Sreda, 21. 6. 2017, 11.28
7 let, 1 mesec
Tožilska preiskava šempetrske tragedije po polžje, tudi zaradi Kolar Celarčeve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
13
Leto in tri mesece po razkritju napake v plinski napeljavi nove šempetrske urgence, ki je najverjetneje terjala tri žrtve, obtožnica še ni vložena. Tožilstvo že tri mesece čaka odgovore ministrstva za zdravje Milojke Kolar Celarc, kjer pravijo, da so vprašanja obsežna.
Marca lani so iz Splošne bolnišnice Franca Derganca v Novi Gorici sporočili, da je v novozgrajenem urgentnem centru zaradi napake v plinski napeljavi umrl bolnik. Oktobra, po končani kriminalistični preiskavi, je policija ovadila sedem oseb, ki so sodelovale pri gradnji decembra 2015 odprtega urgentnega centra, med njimi dve odgovorni vodji del in dva gradbena nadzornika.
Decembra so nato policisti dobili izvedensko mnenje, ki je pokazalo, da zaradi napake na plinski napeljavi ni umrl le en človek, kot je kazalo pred tem, temveč trije. Tako so na tožilstvo poslali dopolnitev ovadbe.
Pri gradnji so, kot smo že poročali, sodelovala štiri podjetja. Za strojne inštalacije in vgradnjo medicinske opreme je bilo odgovorno podjetje Kolektor Koling, ki je za vgradnjo in dobavo medicinske opreme ter priklope najelo podizvajalca, podjetji Medicoengineering in Medicop. Nadzor gradbeno-obrtniških del je izvajalo sežansko podjetje Elita.
Kriminalistična in interna preiskava v bolnišnici nista pokazali odgovornosti zaposlenih v bolnišnici ali na ministrstvu za zdravje. Med sedmerico ovadenih so zaposleni v podjetjih, ki so gradila in opremljala urgentni center.
Preberite še:
Šempeter: policija preiskuje smrt več oseb, za zdaj ni znakov sabotaže (avdio)
"Več tisoč strani" dokumentacije
Pred dvema tednoma so policisti ovadbo še enkrat dopolnili. S čim, nam na policiji niso povedali, na tožilstvu, ki usmerja preiskavo, pa so dejali le, da so policiji posredovali dodatno dokumentacijo v zvezi z gradnjo urgence, ki je bila podlaga za dopolnitev.
Tožilci dodatne informacije iščejo tudi sami. "Tožilstvo je po proučitvi več tisoč strani zbrane dokumentacije podalo več zahtev za pridobitev dodatnih podatkov, in sicer od ministrstva za zdravje, Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter od proizvajalca stropnih stativov, družbe Maquet," so nam pojasnili na novogoriškem tožilstvu in dodali, da čakajo le še odgovor ministrstva.
Temu so vprašanja poslali 30. marca, zakaj vse do danes niso dobili odgovora? "Okrožno tožilstvo Nova Gorica nam je posredovalo kompleksna in obsežna vprašanja o Prostorsko tehnični smernici in o standardih, ki so bili veljavni v času izvajanja projekta. Tožilstvu smo del odgovorov že posredovali, drugi del pa jim bomo posredovali v najkrajšem mogočem času," odgovarjajo na ministrstvu.
V podjetju Medicoengineering, katerega lastnika sta Tanja Frantar Zabret in Igor Zabret, na vprašanja o poteku preiskave šempetrske tragedije ne odgovarjajo.
Izvajalci molče čakajo izid preiskave
Preiskava se torej osredotoča na tehnične podrobnosti, posledica katerih je bila tragedija. Proizvajalca stropnih stativov, nemški Maquet, v Sloveniji zastopa podjetje Medicoengineering. Na naša vprašanja o tem, ali so se tožilci za dodatne informacije obrnili na njih kot zastopnika za Slovenijo in katere dodatne informacije so želeli, nam v podjetju, ki ga vodita Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret, niso odgovorili.
V Medicoengineeringu sicer že ves čas zanikajo kakršnokoli odgovornost, prav tako v Kolektor Kolingu - direktor podjetja Tine Vadnal na naša vprašanja ni odgovoril - in murskosoboškem Medicopu. "Preiskovalcem smo predali želeno, zdaj pa je že nekaj časa vse tiho, čeprav verjamem, da se v ozadju dogaja," nam je včeraj dejal Peter Podlunšek iz Medicopa. Po njegovih navedbah njihovo podjetje ni v preiskavi, zato niti niso poizvedovali, kako ta napreduje.
Ovadbe zaradi preplačanih kolčnih protez
Aleš Furlan je brat prvega tožilca specializiranega tožilstva Harija Furlana (na fotografiji), ki pa je za Siol.net zanikal konflikt interesov, čeprav specializirano tožilstvo obravnava primere korupcije v zdravstvu.
Vodstvo šempetrske bolnišnice je po novembrskem razkritju preplačil kolčnih protez tožilstvu, računskemu sodišču in komisiji za preprečevanje korupcije predalo poročilo o reviziji teh poslov. Z zadevo so seznanili tudi novogoriške kriminaliste, so povedali na današnji novinarski konferenci.
Kot so lani poročali novinarji oddaje Tarča na RTV Slovenija, je šempetrski bolnišnici umetne kolke dobavljalo ajdovsko podjetje Primsell v lasti Aleša Furlana. To je šempetrski bolnišnici za kolk s kovinsko glavo proizvajalca Lima zaračunalo 1.818 evrov, kar 71 odstotkov več kot Splošni bolnišnici Jesenice (1.061 evrov). Kot smo poročali, je Furlan podjetje oktobra lani zaprl, na istem naslovu pa ima še naprej podjetje Primsell Trading.
STA
Zbornica morala prositi ministrstvo za prijavo
Na podlagi poročanja medijev se je po besedah generalne sekretarke Barbare Škraba Flis aktivirala Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki pa je potrebovala več kot pol leta, da se je dokopala do podatkov o imenih vpletenih oziroma ovadenih inženirjev. Zbornica lahko v primeru nepravilnosti na gradbišču začne postopek proti članu in mu izreče sankcijo.
"Ministrstvo bo zbornici posredovalo vso potrebno razpoložljivo dokumentacijo in informacije," so nam v začetku decembra dejali na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc. Na zbornici so podatke prejeli konec maja.
Sprva prijave ni podal nihče, zato je IZS oktobra lani sama podala poizvedbo na novogoriško policijo, kjer so jim povedali, da so med ovadenimi tudi trije člani zbornice. Za imena so jih napotili na novogoriško tožilstvo, od koder pa so 19. decembra lani dobili odgovor, da jim imen v fazi predkazenskega postopka ne smejo posredovati.
Zakaj prijave na zbornico nista podala država kot lastnik in investitor (torej plačnik) bolnišnice ali bolnišnica sama? V šempetrski bolnišnici so nam decembra lani, ko smo prvič spraševali o tem, dejali, da "teče predkazenski postopek in, kot nam je znano, odgovornost nikogar še ni bila ugotovljena". Ter še: "Šele ko bo odgovornost ugotovljena, se bo pokazalo, proti komu in v katerih postopkih zunaj kazenskega bomo lahko ukrepali."
Na ministrstvu so zagotovili, da sodelujejo z vsemi organi, in dodali, da bodo zbornici posredovali "vso potrebno razpoložljivo dokumentacijo in informacije". A tega očitno niso storili, saj jih je IZS 21. decembra izrecno pozvala, da podajo prijavo disciplinskemu tožilcu zbornice. Ministrstvo je nato za posredovanje podatkov potrebovalo skoraj pol leta - zbornica jih je prejela konec maja. Zdaj tožilec začenja postopek pred disciplinsko komisijo zbornice.
Kako lahko ukrepa zbornica?
Inženirju lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti disciplinska komisija Inženirske zbornice Slovenije izreče naslednje sankcije: opomin, denarna kazen in začasen odvzem pooblastila.
Zbornica inženirjem izdaja licence za projektiranje oziroma vodenje obrtniško-gradbenih del (s tem imetnik dobi tudi pristojnost za nadzor nad projektom).
Tožilec zbornice bo najprej ugotavljal, ali je prijava utemeljena. "Pisna prijava mora vsebovati vsaj navedbe o tem, katere kršitve etičnega kodeksa in disciplinskega pravilnika naj bi član naredil, zato da disciplinski tožilec to lahko preveri. Dobrodošlo je, da se priloži dokazila, ki to potrjujejo," pojasnjujejo na IZS.
Če bo zaznal utemeljen sum kršitve etičnega kodeksa in disciplinskega pravilnika, pa bo podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Mogoče sankcije so: opomin, denarna kazen in začasen odvzem pooblastila.
13