Sreda, 10. 7. 2019, 7.18
5 let, 4 mesece
Skozi šivankino uho: Pikalov predlog financiranja zasebnih šol uspel #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
53
Poslanci so potrdili novelo zakona, ki zaostruje pogoje za ustanavljanje zasebnih šol in zmanjšuje njihovo proračunsko sofinanciranje. Sprememba, ki sledi ustavni odločbi iz leta 2014, je naletela na nasprotovanje tako v opoziciji kot tudi v delu koalicije, pred glasovanjem je apel poslancem, naj zakona ne podprejo, poslala osmerica pravnikov. A na koncu je Pikalo dobil zadostnih 42 glasov podpore.
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namesto zdajšnjega sistema, po katerem država zasebnim šolam financira 85 odstotkov programa, uvaja delitev na obvezni in razširjeni del.
Prvega bi država financirala 100-odstotno, drugega pa ne, s čimer bi se šesterici zasebnih šol po njihovi oceni financiranje z zdajšnjih 85 odstotkov zmanjšalo na okoli 65 odstotkov.
Novelo zakona je podprlo 42 poslancev, proti jih je glasovalo 36.
Pred sejo šibka podpora predlogu
SMC Mira Cerarja (na fotografiji) je edina koalicijska stranka, ki predloga ne bo podprla. Šef poslanske skupine Igor Zorčič je tokratni predlog SD-jevega ministra Pikala opisal kot izredno problematičen.
Sprememba zakonodaje, ki jo je predlagal minister za izobraževanje Jernej Pikalo, temelji na konec leta 2014 izdani ustavni odločbi.
V tej je ustavno sodišče odločilo, da je trenutna zakonodaja v navzkrižju z drugim odstavkom 57. člena ustave, ki pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev.
A mnenja o tem, ali predlog sledi ustavni odločbi in odpravi protiustavnosti, so deljena. Predlogu je nasprotovala tako koalicijska SMC kot del opozicije (SDS in NSi). Zjutraj je imel tako Pikalo zagotovljenih le 33 glasov podpore poslancev iz vrst LMŠ, SD, DeSUS in SAB, medtem ko opredelitev Levice in SNS ni bila znana.
Uspel s pomočjo Levice in poslancev manjšin
Kljub negotovosti pa smo že zjutraj napovedali, da vendarle obstajajo možnosti, da novelo potrdijo, če manjkajoče glasove SMC nadomestijo poslanci opozicijske Levice. Na koncu je svoj glas za prispevalo sedem od devetih poslancev Levice (Violeta Tomić in Franc Trček nista glasovala). Še dva glasova sta dodala poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Ferenc Horvath ter Žiža Felice.
Skupaj s koalicijskim četverčkom so zbrali 42 glasov, kar je zadostovalo. Za potrditev predloga je bila namreč potrebna le večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. V tem primeru je bilo to 39 glasov.
Nasprotniki zakona pa imajo še dve orodji: prvo je veto državnega sveta (potem bi predlog novele vrnili v odločanje državnemu zboru, ki mora v drugo predlog potrditi z absolutno večino oziroma 46 glasovi), drugi pa ustavna presoja.
Pravniki proti podpori zakona: Poslanci, spoštujte odločbo ustavnega sodišča
Osem pravnikov, in sicer Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak, je na poslance naslovilo odprto pismo, v katerem so zapisali, da je Slovenija pravna država in so zato odločbe ustavnega sodišča zavezujoče, še posebej za oblast.
Pišejo, da je sodišče ugotovilo, da je zakonodajalec "kršil pravico otrok in njihovih staršev do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na ustanovitelja šole". Menijo, da poskuša trenutna vlada s predlogom, ki ga poslanci obravnavajo danes, odločbo ustavnega sodišča izigrati tako, da bi bili njeni pobudniki (torej starši otrok v zasebnih šolah) še na slabšem, kot so bili pred sprožitvijo ustavnega spora. Dodajajo, da je naloga poslancev odločbe ustavnega sodišča uveljaviti pravočasno in v celoti, v skladu z njihovimi nameni in cilji.
53