Test kuhanih pršutov: dodajanje vode za težo, bakterije in slaba praksa v delikatesah

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so na primerjalni potrošniški test vključili devet predpakiranih kuhanih pršutov v rezinah različnih blagovnih in trgovskih znamk in šest kuhanih pršutov, ki so jih narezali v delikatesah trgovin E. Leclerc, Mercator, Spar in Tuš. V skupaj 15 izdelkih so preverili sestavo, označbo, hranilno vrednost in morebitno vsebnost neželenih mikroorganizmov ter ocenili senzorične lastnosti.

Prednosti in slabosti

"Delikatesa nudi prednost sveže narezanih rezin, ki so resda prejele višje ocene za senzoriko, a imajo zelo kratek rok uporabe, predpakirani narezki imajo zaradi uporabe kontrolirane atmosfere pri pakiranju precej daljši rok uporabe (do enega meseca), na testu pa se je tudi izkazalo, da so bile sestavine pri tistih z oceno dobro višje ocenjene od delikatesnih, ki so prejeli enako oceno," so ugotovili na testu.

Za predpakirane izdelke na testu boste odšteli od 8 pa kar do 25 evrov za kilogram, medtem ko so delikatesni v povprečju za 2 evra cenejši: za kilogram boste odšteli od 9 do 19 evrov. Čeprav se na primerjalnih potrošniških testih pogosto izkaže, da cena ne odraža kakovosti, so med tistimi z oceno dobro tokrat ravno dražji izdelki.

Dodajanje vode za večjo težo in volumen

Glede na seznam sestavin kuhan pršut poleg svinjskega mesa običajno vsebuje še vodo, sol in dekstrozo ali sladkor ter aditive.

"Vodo proizvajalci dodajajo za povečanje teže in volumna izdelka. Pri oceni sestavin so se zato najslabše odrezali izdelki, ki vsebujejo največ dodane vode. Slabo oceno so prejeli tudi izdelki, ki so vsebovali največ aditivov (modificiran škrob, arome), stabilizatorje (difosfati in trifosfati), gostila (karagenan, predelana morska alga eucheuma in ksantan gumi), antioksidant (natrijev eritorbat), ojačevalec arome (mononatrijev glutamat) in konzervans (natrijev nitrit)," je povzela rezultate Nika Kremić. 

Med petnajstimi izdelki na testu je en vseboval tudi zdravju škodljivo bakterijo Listeria monocytogenes, predpakiran kuhan pršut Z'dežele, zato je prejel oceno nezadovoljivo. "O ugotovitvah smo obvestili Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," so dodali na ZPS.

Novice Test: le redki čevapčiči so brez dodatkov

Le redki pa se lahko pohvalijo z visoko oceno za senzorične lastnosti. Senzorične preizkuševalce so najbolj zmotile vlažna ali celo mokra površina, veliko vidnega želirnega veziva, luknjice, suha ali drobljiva tekstura. Po vonju in okusu so bili ti izdelki bolj slani, grenki ali kisli, lahko tudi postani ali s priokusom. 

Ob tem na Zvezi potrošnikov Slovenije o uživanju kuhanega pršuta svetujejo to:

• Kuhan pršut si privoščite le občasno, saj spada med mesne izdelke, ki naj bi jih v prehrani omejevali predvsem zaradi vsebnosti soli in nasičenih maščob. Prehranski semafor bo hitro razkril, kakšna luč zasveti izdelku za vsebnost soli in maščob. Uporabite aplikacijo VešKajJeš.
• Zmerne porcije: ko je kuhan pršut na jedilniku, ne pretiravajte. Porcijo omejite na 50 gramov.
• Berite deklaracije: tudi ko gre za "kuhan pršut" ali "kuhano šunko", izberite izdelek s čim manj aditivi in dodatkov, kot so vlakna citrusov in želatina.
• Prevelik vnos fosforja vpliva na demineralizacijo kosti in na delovanje srčno-žilnega sistema, zato se je temu aditivu bolje izogniti. Izbirajte izdelke, ki ne vsebujejo difosfatov (E 450), trifosfatov (E 451) ali polifosfatov (E 452).
• Upoštevajte rok trajanja:  delikatesni izdelki se hitro pokvarijo in jih je najbolje porabiti še isti dan. Predpakiran pršut, neodprt, ima rok trajanja lahko skoraj en mesec.
  
  
  

  Trendi Kateri čips je bolj zdrav, krompirjev ali zelenjavni?
  

  Novice Test razkriva: za liter razkužila odšteli tudi 62,5 evra
  

  Novice Nevarne igrače: kemikalije se nabirajo v telesih naših otrok #video