Število nevroendokrinih tumorjev se je v zadnjih letih podvojilo #video

Novinarka: Petra Vehovar / Video: Planet TV

Diagnoza je v povprečju postavljena šele po več kot petih letih od pojava bolezni – takrat pa nevroendokrini tumor praviloma ni več omejen le na organ izvora. Pojavljanje teh tumorjev se je v zadnjih letih skoraj podvojilo, deloma je razlog v dejansko povečani incidenci, deloma pa v boljšem odkrivanju, saj več ljudi opravlja preventivne preglede. Petra Vehovar.

Odkrili so mu ga po naključju

Danes 63-letnemu Janku Puciharju so redko bolezen odkrili leta 2004, in to po naključju. Nadaljnje preiskave so pokazale nevroendokrine tumorje med tankim in debelim črevesom. Tam so tudi najpogostejši.

"Nevroendokrini tumorji so neoplazme torej tumorji, ki zrastejo iz celic nevroendokrinega sistema in se potem razvijajo naprej, seveda so lahko razviti različno ali tako, da potekajo, da njihova razrast poteka počasi ali pa da so tudi že bolj rakasti, čeprav celotno skupno štejemo za rakave tumorje," razlaga zdravnica Erika Kovačič Palli.

Foto: Ana Kovač

Najboljše zdravilo je odstranitev

V 90 odstotkih so to tumorji, ki rastejo počasi in dolgo ne opozarjajo nase, imajo neznačilne simptome in znake, zato jih v več kot polovici primerov odkrijejo v napredovalem stadiju.

"Najboljše možno zdravljenje za te tumorje je kirurško zdravljenje skratka odstranitev tumorja, odstranitev morebitnih zasevkov v pripadajočih limfnih žlezah," pravi doktor Aleš Tomažič.

Operacija je bila najboljše možno zdravljenje tudi za Puciharja. "Razvijejo se tudi v različnih organih in tudi različno potem potekajo. Lahko so multipli se pravi, da na tankem črevesu zrastejo ne na enem mestu, ampak na večih mestih naenkrat," dodaja Kovačič Pallijeva.

A Janko Pucihar se nikoli ne vda, na celotno izkušnjo gleda pozitivno, pravi, da mu je bilo vedno teže iti k zobozdravniku kot na operacijo.