Ponedeljek, 16. 10. 2023, 22.00
6 mesecev, 1 teden
Spremembe na vidiku: nič več kadilnic in arom v elektronskih cigaretah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,77
V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre deset ljudi, kar pomeni 3.600 na leto.
V Sloveniji kadi vsak peti odrasli, mladi pa se s tobačnimi izdelki srečajo že v osnovni šoli. Zaradi privlačnih arom vse pogosteje posegajo predvsem po elektronskih cigaretah. S ciljem zmanjšati rabo tobaka in tobačnih izdelkov ter njegovih posledic, še posebej med mladimi, so na ministrstvu za zdravje pripravili predlog sprememb tobačnega zakona, ki med drugim predlaga prepoved arom v elektronskih cigaretah ter prepoved kadilnic v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih.
Kljub temu, da se v Sloveniji odstotek kadilcev med odraslimi in mladostniki počasi znižuje, podatki ostajajo precej zaskrbljujoči. Redno kadi 24 odstotkov starejših od 15 let, v povprečju pa pokadijo 16 cigaret na dan. Podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2021 kažejo, da kadi vsak peti odrasli Slovenec in celo vsaka deseta nosečnica. Mladostniki pogosteje kot odrasli posegajo po novejših ter netradicionalnih tobačnih in povezanih izdelkih, kot so elektronske cigarete, brezdimni tobačni izdelki, vodne pipe in tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva.
S ciljem znižati delež uporabnikov cigaret in drugih tobačnih izdelkov, še posebej med mladimi, ter prispevati k boljšemu zdravju ljudi in vzdržnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti so na ministrstvu za zdravje pripravili predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter ga pred dnevi poslal v vladni postopek.
S sprejetjem novele zakona bi se nacionalna zakonodaja uskladila z evropsko, saj je Evropska komisija lani v Sloveniji ugotovila manjše nepravilnosti pri prenosu evropske direktive glede proizvodnje, predstavitve in prodaje tobačnih izdelkov. Prav tako bi novela v nacionalno zakonodajo vnesla delegirano direktivo Evropske komisije glede strožjih določb za ogrevane tobačne izdelke, kar je povezano z navedbo zdravstvenih opozoril na njihovi embalaži in prepovedjo njihove značilne arome.
Slovenija po poti Nizozemske
Novela zakona predlaga ukinitev kadilnic v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter prepoved značilnih arom za ogrevane tobačne izdelke in prepoved aromatičnih snovi v katerikoli od njihovih komponent. S prepovedjo privlačnih arom v elektronskih cigaretah želijo pristojni preprečevati in zmanjšati uporabo elektronskih cigaret med mladimi, med katerimi v zadnjih letih uporaba teh narašča. Slovenija se glede tega zgleduje po Nizozemski, ki prepoveduje vse arome, razen tobačnih. Medtem so prepoved arom že uvedle Avstrija, Litva, Finska, Estonija, Danska in Madžarska, na Norveškem pa so šli celo korak dlje in prodajo elektronskih cigaret v celoti prepovedali.
Dolgoročni škodljivi učinki na zdravje še niso dokazani, akutno pa naj bi kajenje elektronskih cigaret povzročilo nespecifično klinično sliko, za katero je značilna kombinacija simptomov dihal (bolečina v prsih, kašelj, dispneja, hemoptize), prebavil (bruhanje, bolečina v trebuhu, napenjanje, diareja) in splošnih simptomov (utrujenost, vročina, bolečine v mišicah), so že marca letos, ob predstavitvi predlaganih sprememb zakona, opozorili na ministrstvu za zdravje.
Novela predvideva tudi izenačitev elektronskih cigaret in tekočin oziroma polnil z nikotinom in brez njega. Na embalaži ogrevanih tobačnih izdelkov bi bila po novem enaka splošna, informativna in sestavljena zdravstvena opozorila, kot so na cigaretnih škatlicah, piše v dokumentu.
V Sloveniji 277 tisoč prebivalcev, starih od 25 do 74 let, kadi. Podatki iz leta 2021 kažejo, da je v zadnjih 30 dneh elektronske cigarete uporabljal odstotek odraslih, medtem ko delež pri dijakih drugih letnikov znaša 11 odstotkov. Osnovne šole so uporabo elektronskih cigaret zaznale tudi pri otrocih v 4. in 5. razredu, navaja STA.
Strožji zakonodajni okvir in omejitev prodaje prek interneta
Hkrati novela vzpostavlja zakonodajne okvire, ki bi omogočili boljši nadzor in doslednejše sankcioniranje kršitev predpisov s tega področja.
Skladno z evropsko direktivo zaradi vedno več novih tobačnih in nikotinskih izdelkov na trgu predlog predvideva spremenjen sistem za odobritev teh proizvodov. Države članice EU zato lahko proizvajalcem in uvoznikom izdelkov zaračunajo sorazmerne pristojbine za take odobritve.
Poleg tega bi zakon zaradi vse več novih nikotinskih izdelkov na trgu zanje uvedel novo definicijo, kar bi pripomoglo k ustrezni regulaciji vseh novosti na trgu. Novela bi prepovedala prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov prek spleta (ali katerekoli druge razvijajoče se tehnologije) ter uvedla globe za posameznike, ki za prodajo izdelkov izključno v poslovnem prostoru ne bi imeli ustreznega dovoljenja.
Z novelo se dopolnjujejo tudi nekatere določbe nadzora in kazenske določbe, ki vključujejo sodelovanje več nadzornih organov in nove kršitve posameznikov z namenom bolj učinkovitega izvajanja tobačnega zakona.
