Torek, 15. 10. 2019, 10.56
4 leta, 6 mesecev
Spopad na ustavnem sodišču: "Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,75
59
Ustavna sodnika Klemen Jaklič in Matej Accetto
Ustavna sodnika Klemen Jaklič in Matej Accetto sta ob robu odločanja o zakonu o tujcih tudi javno obračunala. Jaklič je Accetta obtožil političnega sodelovanja s stranko SMC. Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pa je Accettu stopil v bran: sodnik ni zavajal. "Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva; pozivi k odstopu niso utemeljeni," je bil oster.
Ustavni sodniki so včeraj razveljavili del spornega člena zakona o tujcih, ki je omogočal policiji, da bi v zaostrenih razmerah zavračala tujce na meji, tudi tiste, ki bi zaprosili za azil.
A bolj kot odločitev, zaradi katere sta se lani razšla nekdanji predsednik SMC Miro Cerar in vidni član stranke Milan Brglez, v oči bode osebno obračunavanje med ustavnima sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom.
Politični spopad na ustavnem sodišču?
Jaklič, ki je od devetih ustavnih sodnikov edini glasoval proti razveljavitvi zakona, je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da je večina sodnikov odločila "politično in intelektualno podhranjeno", namesto "pravno in intelektualno pošteno". Prav tako je zapisal, da se želi večina izogniti bistvenemu vsebinskemu vprašanju. Mnenju je priložil tudi dodatek, kjer navaja, da je bil zaradi drugačnega mnenja deležen pritiskov sodnika Accetta.
Accetto je na to v svojem pritrdilnem ločenem mnenju odgovoril, da pri obravnavi te zadeve pri nobenem od sodnikov ni zaznal politično motivirane rezultatske naravnanosti, ki bi z izogibanjem težavnim pravnim pomislekom silila k razveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve za vsako ceno.
Jaklič, ki je sam sicer bližje desni politični opciji, je sodnika Accetta v dodatku tudi obtožil laganja pri zahtevi za izločitev pri odločanju o referendumu o drugem tiru. V zahtevi za izločitev je bilo navedeno, da naj bi Accetto sodeloval pri pisanju programa stranke SMC, kar je sam zanikal, zato se izločitev ni zgodila. Jaklič je sodnika v ločenem mnenju obtožil, da si je dopisoval s Cerarjem in Brglezom.
Predsednik ustavnega sodišča v bran Accettu
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je v izjavi za javnost danes vzel v bran sodnika Accetta.
Kot je zapisal, je bila njegova vloga v obdobju pred ustanovitvijo stranke SMC na podlagi enakih očitkov, kot se tokrat pojavljajo v nekaterih medijih, v preteklih letih že večkrat predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, prvič v zadevi drugi tir in drugič v ločenem mnenju sodnika Jakliča.
"Sodniki so vselej večinsko presodili, da razlogov za izločitev ni. Sodnik dr. Accetto drugih sodnikov in sodnic ni zavajal; njegova pojasnila so bila jasna in izčrpna. Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva; pozivi k odstopu niso utemeljeni," je zapisal Knez.
Accetto: Nisem zavajal in lagal, glasoval sem proti SMC
Spomnimo, pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je ustavnemu sodišču pri odločanju o tej zadevi predlagal izločitev sodnika Accetta, saj naj bi ta leta 2014 sodeloval pri pripravi predvolilnega programa stranke SMC in bil skupaj s Cerarjem soavtor več knjig.
Accetto se je danes v pismu odzval za Slovensko tiskovno agencijo (STA), kjer je zapisal, da pri pojasnjevanju drugim ustavnim sodnikom ni zavajal in lagal, kar so sodniki, razen Klemna Jakliča, sprejeli. Dodal je, da dobrega osebnega poznanstva z nekdanjim predsednikom vlade Cerarjem ni nikoli tajil, prav tako je z njim pred vstopom v politiko sodeloval v okviru civilnodružbene skupine.
"Posledično nisem sodeloval pri ustanavljanju stranke SMC, nisem postal njen član in se z njo nisem udeležil predvolilne tekme na državnozborskih volitvah leta 2014," je za STA zapisal Accetto in pojasnil, da je "dopisovanje, o katerem je v svojem mnenju pisal sodnik Jaklič, potekalo še v okviru civilnodružbene razpravne skupine". Dodal je, da je sam v obeh primerih, ki se problematizirata, glasoval tako, da ni bilo v prid interesom stranke SMC.
Razloge za za zaplet sodnik Accetto vidi v Jakličevem ugovoru na seji "zoper - po moji oceni - prelahkotno in neustrezno dajanje vrednostnih sodb ter pripisovanje politične motiviranosti drugim sodnikom v ločenih mnenjih". Accetto Jakličev odziv vidi kot grob napad nanj in na sodniško integriteto, "ki pa ni samo neutemeljen, ampak za povrh v luči obeh relevantnih odločitev sodišča še protisloven," je še zapisal v pismu STA.
Na besede Accetta se je na Twitterju odzval tudi Jaklič.
Drugi del stavka povsem neresničen: “Nisem tajil dobrega osebnega poznanstva z MC in tudi tega ne, da sem pred njegovim vstopom v politiko z njim sodeloval v okviru civilnodružbene skupine, ki jo je zbral za spodbujanje razprave o aktualnih vprašanjih slovenske družbe” (Accetto).
— Klemen Jaklic (@kjaklic) October 15, 2019
Nekdanji ustavni sodnik Petrič: Ustavni sodniki bi morali biti zrele osebnosti
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je ob sporu opozoril na ključno vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano. Biti mora tudi čim bolj neodvisno in sestavljeno iz čim bolj zrelih osebnosti, ki so se pripravljene tudi izpostaviti.
"Ustavno sodišče je tisto, ki - ko vsi vpijejo eno - prižge rdečo luč in reče, da je nekaj kršitev ustave. To, da ustavno sodišče funkcijo lahko opravi na ustrezen način, zahteva trezen premislek, veliko pravno znanje, odlično razumevanje ustave in zelo zrele osebnosti," je v izjavi opozoril Petrič.
Kritičen je tudi do načina izbiranja ustavnih sodnikov: "Preveč je iskanja sodnikov, ki bodo po možnosti naši, dogovarjanja, koliko bo naših in koliko vaših. Rezultat tega je daleč od uravnoteženosti ustavnega sodišča. To ni prava pot. Prava pot je iskati resnično najboljše."
Petrič sicer z aktualnim sporom med ustavnima sodnikoma Jakličem in Accetom ni podrobno seznanjen. Poudaril pa je izjemno vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano. Kot je dejal, ima sicer vsakdo za sabo svoje življenje. A ko posameznik postane ustavni sodnik, "je prav, da zaradi ugleda sodišča zahteva svojo izločitev, če obstaja tudi samo neka možnost, da se z nekimi tehtnimi argumenti oporeka njegovi neodvisnosti".
To je po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika tudi "stvar zrelosti" posameznika, zato je "boljše, da je ustavni sodnik človek v zrelih letih kot pa mladenič, ki ima še kdo ve kakšne ambicije".
Kot je pojasnil Petrič, se je tudi sam v času svojega mandata ustavnega sodnika nekajkrat izločil oz. kolegom predlagal svojo izločitev, presojo pa prepustil njim. "Tako so ravnali tudi številni drugi kolegi ustavni sodniki. To je normalno in moralno," je pojasnil.
Glede očitkov o laganju Accetta je dejal, da zadeve ne želi soditi, saj je ne poznam podrobno. "Če bi se ustavni sodnik kolegom res lagal v neki taki situaciji, pa bi bilo to nekaj najhujšega," je dodal.
Petrič poudarja, da je sicer pisanje ločenih mnenj ustavnih sodnikov dobrodošlo. Še posebej, če sodnik glasuje proti mnenju večine, bi pričakoval, da to v ločenem mnenju tudi argumentira. "Ločeno mnenje, ko ga napišeš, tudi posreduješ ostalim kolegom ustavnim sodnikom. Ločena mnenja se izmenjajo, da kolegi vedo, kakšno je mnenje drugih. Vsak ustavni sodnik je pri ločenem mnenju svoboden, menim pa, da bi se ustavni sodniki morali čim manj pogovarjati o ločenih mnenjih. Vsakdo naj napiše, kar meni, da je prav. Gotovo pa naj bi se ločena mnenja ukvarjala z zadevo, ki je predmet razsojanja," je dodal nekdanji ustavni sodnik. (STA)
"Accetto nikoli ni bil član SMC, ni sodeloval v kampanji ali svetoval stranki ali Cerarju"
V stranki SMC so pojasnili, da je Miro Cerar Accetta povabil k oblikovanju nekaterih stališč v času pred nastankom SMC, ko je šlo še za civilno-družbeno gibanje. Ni bil pa nikoli član SMC, ni sodeloval v kampanji SMC ali svetoval stranki ali Cerarju, so zapisali.
Kot so zapisali, Cerar Accetta pozna kot kolega predavatelja na pravni fakulteti. "Oba sta bila družbeno kritična in aktivna člana civilne družbe, zato ga je Cerar povabil k oblikovanju nekaterih stališč z njegovega strokovnega področja, ki bi lahko prispevala k temu, da Slovenija izide iz ekonomske in širše krize in se uveljavi kot uspešna pravna država," so zapisali.
Ta izhodišča naj bi pripravljali še v času pred nastankom stranke SMC, ko je šlo še za civilno-družbeno gibanje, so dejali. O tem naj bi jasno pričal objavljen faksimile elektronskega sporočila Accetta, poslan 6. maja 2014, ko je bil gostujoči predavatelj na Portugalskem, stranka SMC pa je nastala 2. junija 2014.
SMC: Na ustavnem sodišču do zdaj veliko članov in celo predsednikov, ki so bili pred tem aktivni sodelavci strank
V sporočilu na spletni strani so zapisali še, da je bilo na ustavnem sodišču do zdaj veliko članov in celo predsednikov, ki so bili (za razliko od Accetta) pred tem aktivni sodelavci političnih strank in njihovi člani in med drugimi navedli Miroslava Mozetiča in Cirila Ribičiča.
Očitke o domnevni pristranskosti ter zavajanju kolegov ustavnih sodnikov je proti Accettu uperil njegov sodniški kolega Klemen Jaklič. V odklonilnem ločenem mnenju ob odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih je namreč Accetu očital, da je pisal program stranke SMC, česar pa svojim kolegom ni razkril, ko so odločali o zahtevah za njegovo izločitev. Ob tem se je skliceval tudi na dopisovanje med Accettom in vidnimi ustanovnimi člani SMC.
59