Torek, 29. 9. 2015, 14.45
8 let, 7 mesecev
Sovražni govor o beguncih
Pa ne le to, prek tega družabnega omrežja se v nestrpnosti, ksenofobiji, diskriminatornosti in rasizmu združujejo enako misleči. Izmenjavajo si stališča, pozivajo k prihodu na shode, kot na primer na petkovega, ko so se na Trgu republike zbrali slovenski domoljubi – nestrpneži, ki so zahtevali zavarovanje slovenskih meja.
Zavedanje, da je splet treba razumeti kot razširitev javnega prostora, s tem pa tudi nanj prenesti kritično obravnavo sovražnega in nestrpnega govora, seveda obstaja. Vendar pa se kljub temu tovrstni zapisi v digitalnem okolju še vedno velikokrat in neovirano pojavljajo. Ali kot pravi namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek: "Primerov javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti je vedno več, zlasti na svetovnem spletu, sodne prakse, ki bi dala smernice, kaj še spada v okvir svobode izražanja, pri nas skoraj ni."
Prek skupin Slovenija, zavaruj meje, Teritorialna obramba 2015 (ta aludira na slovensko osamosvojitveno vojno) in Generacija identitete Slovenija (opredeljujejo se kot metapolitično gibanje mladih, ki se bori za preživetje svoje etnokulturne identitete) na Facebooku se tako povezujejo tisti, ki se zavzemajo za zapiranje slovenskih meja, da jih zaščitijo pred begunci, so proti priseljevanju, vztrajno ločujejo med begunci in ekonomskimi migranti, jih vidijo kot strošek, se bojijo izgube nacionalne identitete in islamizacije Evrope, terorizma in begunce razumejo tudi kot grožnjo lokalni kulturi. Pripisujejo jim nekulturnost, jih kriminalizirajo in demonizirajo. Opisujejo pa tudi, da gre za invazijo, golazen, izmečke, nesnago, pa tudi psihopate, je mogoče zaslediti med njihovimi zapisi na spletu.
Med sovražnimi, nasilnimi in rasističnimi spletnimi izjavami je tako na primer tudi ta, ki begunce opredeljuje kot "infiltratorje in koristoljubce, ki ne spoštujejo nikakršnih meja, zakonov in niti etiket o civiliziranem obnašanju". Pa tudi takšni: "Samo potolči to golazen", "Dachau je treba narediti. Slovenijo moramo braniti."
Kot dodaja namestnik varuhinje, ni razlogov, zakaj tudi spleta ne bi šteli za javni kraj. "V preteklosti so se javne razprave (in prepiri) izvajale v lokalih in na trgih, danes se pač na spletu." V sodobnih okoliščinah je tako razumevanje in razlago javnega prostora treba razširiti, vanj pa zajeti tudi nove medije in medmrežje.