Sovražni govor o beguncih

Pa ne le to, prek tega družabnega omrežja se v nestrpnosti, ksenofobiji, diskriminatornosti in rasizmu združujejo enako misleči. Izmenjavajo si stališča, pozivajo k prihodu na shode, kot na primer na petkovega, ko so se na Trgu republike zbrali slovenski domoljubi – nestrpneži, ki so zahtevali zavarovanje slovenskih meja.

Zavedanje, da je splet treba razumeti kot razširitev javnega prostora, s tem pa tudi nanj prenesti kritično obravnavo sovražnega in nestrpnega govora, seveda obstaja. Vendar pa se kljub temu tovrstni zapisi v digitalnem okolju še vedno velikokrat in neovirano pojavljajo. Ali kot pravi namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek: "Primerov javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti je vedno več, zlasti na svetovnem spletu, sodne prakse, ki bi dala smernice, kaj še spada v okvir svobode izražanja, pri nas skoraj ni."

Meje svobode izražanja je treba določiti Kot poudarja namestnik varuhinje človekovih pravic, je v teh primerih pomembno preventivno delovanje. "Omejitve svobode izražanja in kaznovanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti so skrajni ukrepi, ki naj se jih uporabi le v izjemnih primerih. Takšne pojave je bolje preprečevati kot kaznovati." A po mnenju Rovška je treba določiti meje svobode izražanja, ko to trči ob spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter ob razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Nestrpneži na spletu Na družabnem omrežju je v zadnjem času poleg različnih nestrpnih zapisov posameznic in posameznikov, usmerjenih proti beguncem, mogoče zaslediti tudi spletne skupine slovenskih domoljubov in domoljubk, kot se nekateri poimenujejo, v katerih bolj ali manj odkrito izražajo svoje nestrpnosti v zvezi z begunskim vprašanjem.

Prek skupin Slovenija, zavaruj meje, Teritorialna obramba 2015 (ta aludira na slovensko osamosvojitveno vojno) in Generacija identitete Slovenija (opredeljujejo se kot metapolitično gibanje mladih, ki se bori za preživetje svoje etnokulturne identitete) na Facebooku se tako povezujejo tisti, ki se zavzemajo za zapiranje slovenskih meja, da jih zaščitijo pred begunci, so proti priseljevanju, vztrajno ločujejo med begunci in ekonomskimi migranti, jih vidijo kot strošek, se bojijo izgube nacionalne identitete in islamizacije Evrope, terorizma in begunce razumejo tudi kot grožnjo lokalni kulturi. Pripisujejo jim nekulturnost, jih kriminalizirajo in demonizirajo. Opisujejo pa tudi, da gre za invazijo, golazen, izmečke, nesnago, pa tudi psihopate, je mogoče zaslediti med njihovimi zapisi na spletu.

Med sovražnimi, nasilnimi in rasističnimi spletnimi izjavami je tako na primer tudi ta, ki begunce opredeljuje kot "infiltratorje in koristoljubce, ki ne spoštujejo nikakršnih meja, zakonov in niti etiket o civiliziranem obnašanju". Pa tudi takšni: "Samo potolči to golazen", "Dachau je treba narediti. Slovenijo moramo braniti."

Razumevanje javnega prostora je treba razširiti Jernej Rovšek ob srečevanju z nestrpnostjo in sovražnostjo na spletu pravi, da je sam že predlagal, kar so med drugim tudi priporočila varuhinje, ki jih je državni zbor že večkrat sprejel, in sicer da bi sivo polje med sprejemljivim in kaznivim lahko izpolnili tudi s "kvalifikacijo javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kot prekrška zoper javni red in mir".

Kot dodaja namestnik varuhinje, ni razlogov, zakaj tudi spleta ne bi šteli za javni kraj. "V preteklosti so se javne razprave (in prepiri) izvajale v lokalih in na trgih, danes se pač na spletu." V sodobnih okoliščinah je tako razumevanje in razlago javnega prostora treba razširiti, vanj pa zajeti tudi nove medije in medmrežje.

"Država mora sporočati, da je izražanje sovraštva nesprejemljivo" V tej smeri je mogoče razumeti tudi zadnji odziv Sveta za odziv na sovražni govor, ki je državne organe pred časom pozval, naj resno obravnavajo primere javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. "Država mora s svojim odzivom sporočati, da je izražanje sovraštva do najranljivejših družbenih skupin nesprejemljivo ravnanje, ne glede na to, v kakšni obliki se javno izraža."

Kritična razprava kot orodje proti sovražnemu govoru Kot še poudarja namestnik varuhinje, prepovedi in kaznovanje v teh primerih nikoli niso in ne smejo biti edina možnost odzivov. V primeru Facebooka je na podlagi naše zakonodaje na tem družbenem omrežju na primer mogoče zahtevati odstranitev spornih in nezakonitih zapisov. Tako lahko delujemo v smeri preprečevanja razširjanja sovražnih, diskriminatornih in ksenofobnih misli ter govora, k čemur pomembno prispeva tudi kritična razprava o tem.