Četrtek, 5. 8. 2021, 18.59
3 leta, 3 mesece
Šolniki danes niso izvedeli, kako bo potekal pouk jeseni
Predstavniki vzgoje in izobraževanja so na današnjem sestanku na ministrstvu za zdravje prejeli predvsem informacije o trenutnem epidemiološkem stanju v državi. Seznanili so jih tudi s PCT-pogoji, dobili so določene informacije glede testiranj, niso pa izvedeli, kako bo potekal pouk jeseni.
Po besedah Karmen Cunder iz Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva so jih na sestanku seznanili, da se bo tudi v prihajajočem šolskem letu izvajalo prostovoljno samotestiranje dijakov in osnovnošolcev zadnje triade na okužbo z novim koronavirusom. Potekalo bo podobno kot konec prejšnjega šolskega leta, le da je tokratni predlog, da bi teste za samotestiranje lahko prevzeli v lekarnah, je po sestanku za STA dejala Cundrova.
Govorili so tudi o testiranju tistih učiteljev in profesorjev, ki niso cepljeni proti covid-19, pri čemer pa po njenih navedbah niso dobili podatkov o tem, kdo bo izvajal testiranje, niti kdo bo teste plačal. Opozorila je, da šole in vrtci nimajo sredstev, da bi lahko krili stroške testiranj svojih zaposlenih, zlasti če je v kolektivu 30 ali 40 odstotkov necepljenih. Podatka, koliko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je cepljenih proti covid-19, sicer nima.
Šolniki zahtevajo natančna in pravočasna navodila
So pa predstavnike ministrstva pozvali, naj v prihodnjem šolskem letu zagotovijo, da bodo navodila natančna in da pridejo pravočasno, "in ne v petek ob 15. uri za ponedeljek ob 6. uri". Hkrati so jih pozvali, naj bodo ukrepi zakoniti in premišljeni. Starši namreč zaradi ukrepov potem vršijo pritisk na vodstva šol.
Po njenih besedah pa niso dobili informacije, kako bo potekal pouk v prihodnjem šolskem letu in kaj se glede tega zahteva od šol. Tako pričakujejo, da bodo dobili jasne informacije, kako bo 1. septembra stekel pouk, ne pa "modele A, B, C".
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj pa je po sestanku pozdravila odločitev ministrstva za zdravje, da so jih povabili na sestanek in jih seznanili s trenutno epidemiološko situacijo, ki ni rožnata.
"Gotovo bo do začetka šolskega leta še kar nekaj sestankov. V tem trenutku je najpomembnejše to, da se vsi maksimalno pripravimo na začetek šolskega leta, da vsak pri sebi prevzame odgovornost za to, da zaščiti najprej sebe, pa tudi vse druge," je dejala in dodala, da verjame, da se je poleti precepljenost osebja v vrtcih povečala.
Na sestanek so bili vabljeni tudi predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer od oblasti pričakujejo, da jih bo aktivno vključila v pogovore in dogovore o oblikovanju strategije za obvladovanje epidemije v vzgoji in izobraževanju.
"Sviz že več kot eno leto vztrajno ponavlja predloge za namestitev ustreznih prezračevalnih naprav in UV-čistilcev zraka v razredih, igralnicah, predavalnicah in drugih šolskih prostorih. Glede na oceno, da precepljenost splošne populacije do začetka šolskega leta ne bo zadostna, je namestitev ustreznih prezračevalnih naprav edini smiselni ukrep, ki bo omogočil, da bodo vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti tudi ob morebitnem četrtem valu," so pred sestankom sporočili iz sindikata.
Ob tem pozivajo ministrstvo za izobraževanje, naj z okrožnico vzgojno-izobraževalnim zavodom čim prej odpravi dvome in pojasni, da bo strošek testiranja plačal delodajalec, saj sta zmeda in nezadovoljstvo med zaposlenimi glede tega velika. Sicer pa so v sindikatu prepričani, da je argumentirano spodbujanje ljudi, naj se testirajo, ker to koristi vsem, bolj učinkovito od prisile in kaznovanja.
Bruselj ob upoštevanju naukov covid-19 s predlogom o kombiniranem učenju
Evropska komisija pa je danes objavila predlog ukrepov o kombiniranem učenju v podporo kakovostnemu osnovnošolskemu in srednješolskemu izobraževanju. Ta vključuje kratkoročne ukrepe za odpravo najbolj perečih vrzeli, ki jih je osvetlil covid-19, ter dolgoročnejše ukrepe za krepitev odpornosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Kombinirano učenje je v formalnem izobraževanju in usposabljanju izraz, ki opisuje prakso, ko šola, izobraževalec ali učenec oziroma dijak uporabljajo več kot en pristop k učnemu procesu. Pri tem gre lahko za kombiniranje klasičnega učenja v šoli in v drugih fizičnih okoljih ali kombiniranje različnih učnih orodij, ki so lahko digitalna in nedigitalna.
Kombinirano učenje lahko zlasti s svojo prožnostjo prispeva k bolj vključujočemu izobraževanju. To lahko pomeni zagotavljanje boljših možnosti izobraževanja na oddaljenih in podeželskih območjih, za tiste, ki so del potujočih skupnosti ali živijo v bolnišnicah in vzgojno-varstvenih zavodih, ter za tiste, ki trenirajo na vrhunski ravni.
V komisiji ob tem poudarjajo, da bi morala biti vsa okolja in orodja enako dostopna manjšinam, otrokom s posebnimi potrebami ali otrokom iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij ter ne bi smela voditi v diskriminacijo ali segregacijo.
Članice Unije naj bi v skladu s predlogom komisije med drugim zagotavljale dodatne priložnosti za učenje ter ciljno usmerjeno podporo učencem in dijakom, ki se srečujejo z učnimi težavami, imajo posebne učne potrebe, prihajajo iz prikrajšanih skupin ali so bili drugače prizadeti zaradi motenega šolanja.
To lahko vključuje na primer okrepljeno individualizirano podporo, sisteme mentorstva, dodaten čas za učenje med šolskim letom oziroma počitnicami, dostop do dodatnih učnih okolij, kot so javne knjižnice in skupnostni prostori, in do obšolskih storitev s pedagoško podporo.
Poleg tega naj bi dajale članice prednost fizičnemu in duševnemu dobremu počutju učencev in dijakov, njihovih družin ter učiteljev in mentorjev ter spodbujale razvoj digitalnih kompetenc učencev in dijakov, njihovih družin ter učiteljev in mentorjev ter naložbe v razpoložljive naprave in povezljivost na ravni šole in skupnosti.
Predlog bodo zdaj obravnavale članice EU. Komisija članice poziva, naj današnji predlog priporočila sprejmejo čim prej. Cilj slovenskega predsedstva je, da se to priporočilo na ravni ministrov EU sprejme konec novembra.
LMŠ ponovno poziva k razrešitvi Kustečeve
Največja nevarnost za stabilnost razmajanega izobraževalnega sistema v državi je po mnenju LMŠ ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Ker je ta po njihovi oceni že pokazala, da se v obdobju največje krize po nojevsko skrije, so zaskrbljeni, kaj se bo na področju šolstva v luči epidemije zgodilo jeseni. Zato vnovič pozivajo k njeni razrešitvi.
V LMŠ so v sporočilu za javnost navedli, da je slovenski izobraževalni sistem spet pred veliko preizkušnjo. Že tretje šolsko leto zapored šolski red kroji covid-19, a virus po ocenah LMŠ v resnici ni najhujši faktor, ki v izobraževalni sistem države vnaša nemir zaposlenih, staršev in otrok ter nered na področju osnovne, elementarne ureditve sistema.
Navedli so tudi, da ministrice ni bilo na današnji sestanek s predstavniki ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter sindikatov, ki ga je ministrstvo za zdravje sklicalo v dogovoru z ministrstvom za izobraževanje. Pri tem po navedbah LMŠ ni pomembno, ali je bila vabljena ali ne.
"Ker je ministrica Kustečeva s svojim dosedanjim delovanjem že pokazala, da v obdobju največje krize le-to ignorira oz. se po nojevsko skrije, smo v LMŠ precej zaskrbljeni, kaj se bo na področju šolstva zgodilo s prvim septembrom letos, ki se hitro približuje," so navedli. Vlado in njenega predsednika Janeza Janšo zato pozivajo, naj preprečita kaos, ki se utegne jeseni na področju izobraževanja še izdatneje povečati.
To je mogoče le tako, da državnemu zboru predlagata razrešitev Kustečeve z mesta ministrice za izobraževanje, znanost in šport ter poskrbita, da njeno mesto zasede vsaj za silo kompetentna, operativno sposobna in funkcionalno urejena oseba, so prepričani v največji opozicijski stranki.
Kustečeva je sicer v DZ že zagovarjala svoje delo. Interpelacijo, v kateri ji je večji del opozicije očital predvsem nestrokovne odločitve in negativne posledice dolgotrajnega šolanja na daljavo zaradi epidemije, je sredi marca uspešno prestala.
2