Sreda, 27. 8. 2014, 7.16
8 let, 7 mesecev
Sodniki zavrnili Janševo zahtevo o izločitvi Branka Masleše (video)
Vrhovno sodišče je na občni seji, ki je trajala eno uro in 45 minut, obravnavalo zahtevo Janeza Janše, da se iz postopka odločanja o zadevi Patria izloči predsednika sodišča Branka Maslešo. Po vložitvi zahteve za izločitev je Masleša opustil vsa nadaljnja dela v tej zadevi.
Kot je znano, prva občna seja ni bila sklepčna, saj je bila zahteva za izločitev podana dan pred sodnimi počitnicami. Tokratne seje se je udeležilo 29 od 32 sodnikov, med njimi pa ni bilo predsednika Masleše, o čigar izločitvi se je glasovalo oziroma odločalo. Sam tako po poslovniku tudi ne more sodelovati pri odločitvi lastne izločitve.
Tako obramba kot tožilstvo sta zaradi morebitnega sodelovanja v senatu, ki naj bi odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti, pa tudi o enakih zahtevah soobtoženih Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, predlagala izločitev nekaterih vrhovnih sodnikov.
Kot je znano, je podpredsednica Betetto sicer zavrnila tako zahteve obrambe po izločitvi Masleše in sodnice poročevalke Vesne Žalik, ki dela na zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, kot tudi zahtevo tožilca Andreja Ferlinca, da se izloči Marka Šorlija, in novo zahtevo po izločitvi Barbare Zobec.
Zahtevi za izločitev Maje Tratnik in Barbare Zobec je namreč zavrnil že predsednik Masleša, zahteve za preostale pa Betettova, ko je moral Masleša prenehati z opravili v tej zadevi. Zaradi zahtev za izločitev ni bilo nobenega zastoja v postopku, trdijo na sodišču.
Obramba je predlagala izločitev predsednika vrhovnega sodišča, ker naj bi se zaradi javnega nastopa na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za nepristranskega.
Masleša je v svojem odgovoru občni seji med drugim zapisal: "Sodstvo ima v družbi pomembno, posebno funkcijo in mora zato uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti. Tako zaupanje pa je nujno zaščititi pred destruktivnimi napadi brez realne osnove, predvsem zato, ker kritizirani sodniki sami zaradi obveze molčečnosti ne smejo odgovarjati na kritike. In v tem je bil ključni poudarek govora. Besede o tem, da bi dopuščanje ustrahovanja, žaljenja in poniževanja sodišč vodilo v razgradnjo države in pravosodnega sistema, pa v sedanjih razmerah samo pridobivajo na teži."
Zadnja dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti je bila podana 20. avgusta, na odgovor navedb tožilstva pa ima obramba do jutri čas, da pošlje odgovor, pojasnjuje Strojin. Kdaj bi lahko sodnica poročevalka dala zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, torej zahteve vseh treh obsojencev, v odločanje senatu, se še ne ve, Strojin pričakuje, da kmalu.
Ne glede na odločitev sodnikov današnje občne seje Matoz meni, da je bil ta kriterij z izjavo Masleše na Dnevih slovenskega sodstva kršen, njegova zahteva pa zato utemeljena. Ko bo prejel pisno obrazložen sklep, se bo odločil, kako ravnati naprej. "Poudarjam pa, da to ne vpliva na hitrost odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti, saj bi vrhovno sodišče po moji oceni že moralo odločiti o zahtevi za varstvo zakonitosti nezakonito zaprtega Janeza Janše", pravi Matoz.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič kazen že prestajata, Črnkoviču pa so začetek prestajanja preložili na oktober.