Sociolog Frane Adam: Vseh slovenskih bogatašev ne moremo vreči v isti lonec

Sociolog Frane Adam, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem družbenih elit, je glede Tomaža Lovšeta dejal, da gre za tipičen primer povzpetnika, ki si je hitro ustvaril premoženje, t. i.nouveau riche. Vsekakor je Lovše po njegovem mnenju bil ob pravem času na pravem mestu.

Več skupin bogatašev: pidovski baroni, tajkunski menedžerji, ustvarjalni obrtniki Glede slovenskih bogatašev Adam opozarja, da je več skupin. Je skupina bogatašev, ki so si svoje premoženje ustvarili s pomočjo politike in sivih eminenc, povezanih s politiko.

Druga skupina je obogatela s pidi (pidi – pooblaščene investicijske družbe, nastale z zbiranjem lastninskih certifikatov državljanov v času lastninjena nekdanje družbene lastnine) ter s finančnimi transakcijami od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej.

Naslednja skupina so menedžerji v podjetjih, ki so poskušali uresničiti svoje projekte prevzemov podjetij s posojili bank, pogosto tudi s pomočjo politike.

Potem je še skupina, ki je začela iz obrtniških temeljev in obogatela z iznajdljivostjo, lastno ustvarjalnostjo ali s kančkom sreče. Primera teh bogatašev sta Igor Akrapovič in Ivo Boscarol, so pa še drugi, ki niso toliko znani javnosti. Slovenski bogataši so torej pisana druščina in jih ni mogoče vreči v isti lonec, pojasnjuje Adam.

Stara bogata družinska podjetja na Zahodu Kakšne so razlike med slovenskimi in tujimi, zahodnimi bogataši glede načina in časa pridobitve premoženja? Tako kot pri nas tudi zahodni bogataši obogatijo na več načinov, meni Adam. Na Zahodu obstajajo družine s podjetji, ki prehajajo iz roda v rod. Včasih propadejo, včasih povečajo bogastvo.

Na Zahodu imamo primere bogatašev, ki hitro obogatijo, prav tako tudi primere, ko posamezniki obogatijo na problematične oziroma nezakonite načine – na primer z organiziranim kriminalom, takšen tipičen primer je mafija.

Kakšen pa je naš odnos do bogatih in bogatenja? Pri Slovencih namreč velja samopodoba, da smo v primerjavi z drugimi narodi bolj nagnjeni k egalitarizmu. Tudi drugje je podobno, tudi tam so občutljivi na prevelike plače ali velike socialne razlike, pravi Adam.

So v Sloveniji razlike v plačah res najmanjše v EU Glede podatkov, da so v Sloveniji najmanjše razlike v plačah v EU, se Adam sprašuje, koliko je ta statistika zanesljiva. Kot opozarja, tovrstne raziskave ne merijo drugih vidikov premoženja. Včasih je bilo to zelo pomembno področje sociološkega raziskovanja, zadnjih dvajset let pa nič več.