Sreda, 14. 8. 2013, 11.45
1 leto, 1 mesec
Sociolog Frane Adam: Vseh slovenskih bogatašev ne moremo vreči v isti lonec
Sociolog Frane Adam, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem družbenih elit, je glede Tomaža Lovšeta dejal, da gre za tipičen primer povzpetnika, ki si je hitro ustvaril premoženje, t. i.nouveau riche. Vsekakor je Lovše po njegovem mnenju bil ob pravem času na pravem mestu.
Druga skupina je obogatela s pidi (pidi – pooblaščene investicijske družbe, nastale z zbiranjem lastninskih certifikatov državljanov v času lastninjena nekdanje družbene lastnine) ter s finančnimi transakcijami od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej.
Naslednja skupina so menedžerji v podjetjih, ki so poskušali uresničiti svoje projekte prevzemov podjetij s posojili bank, pogosto tudi s pomočjo politike.
Potem je še skupina, ki je začela iz obrtniških temeljev in obogatela z iznajdljivostjo, lastno ustvarjalnostjo ali s kančkom sreče. Primera teh bogatašev sta Igor Akrapovič in Ivo Boscarol, so pa še drugi, ki niso toliko znani javnosti. Slovenski bogataši so torej pisana druščina in jih ni mogoče vreči v isti lonec, pojasnjuje Adam.
Na Zahodu imamo primere bogatašev, ki hitro obogatijo, prav tako tudi primere, ko posamezniki obogatijo na problematične oziroma nezakonite načine – na primer z organiziranim kriminalom, takšen tipičen primer je mafija.
Kakšen pa je naš odnos do bogatih in bogatenja? Pri Slovencih namreč velja samopodoba, da smo v primerjavi z drugimi narodi bolj nagnjeni k egalitarizmu. Tudi drugje je podobno, tudi tam so občutljivi na prevelike plače ali velike socialne razlike, pravi Adam.