Četrtek, 13. 6. 2019, 14.15
5 let, 4 mesece
So slovenski jogurti res vse manj sladki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
1
V lončku sadnega jogurta najdemo od štiri do sedem kock sladkorja.
Slovenski proizvajalci pijač in mlečnih izdelkov zmanjšujejo količino sladkorja v sladkih pijačah, jogurtih in skutah. A lanska raziskava Zveze potrošnikov je pokazala, da so jogurti na trgovskih policah bolj sladki kot pred nekaj leti.
V Sloveniji smo leta 2015 sprejeli Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki udeležence zavezuje k skupnemu ukrepanju za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad ter s tem k obvladovanju debelosti in kroničnih bolezni in k izboljšanju zdravja prebivalcev.
K temu projektu sta za zdaj pristopili tudi industrija pijač (deset proizvajalcev, ki v Sloveniji proizvedejo skoraj 95 odstotkov brezalkoholnih pijač) in mlečnopredelovalna industrija.
Delež sladkorja v mlečnih izdelkih pada
Proizvajalci iz mlečnopredelovalne industrije so se predlani zavezali, da bodo do leta 2020 za deset odstotkov znižali vsebnost sladkorja. Kmetijsko ministrstvo je oblikovalo poseben odbor, ki spremlja napredek uresničevanja zavez. Njihovo poročilo s konca lanskega leta kaže, da se je povprečna vsebnost sladkorja v izdelkih v letu 2017 v primerjavi z izhodiščnim letom 2016 znižala za devet odstotkov.
Hranilno vrednost izdelkov lahko zdaj preverimo tudi s pomočjo aplikacije VešKajJeš.
Največje je bilo znižanje v skupini fermentiranih mlečnih napitkov (za 20 odstotkov), nekoliko manj v skupini sadnih jogurtov (-4 odstotke) in v skupini sadnih skut (-7 odstotkov).
Zakaj vsebnosti sladkorja ne znižajo v enem mahu?
Na ministrstvu dodajajo, da glede na to, da je za spremembo okusa posameznika potrebno sorazmerno dolgo časa, spremembe v vsebnosti sladkorja v izdelkih ne smejo biti skokovite, pač pa postopne. "V nasprotnem primeru bi dosegli zgolj to, da bi se potrošnik preusmeril k drugemu, slajšemu izdelku, kar pa vsekakor ni v našem interesu," pojasnjujejo. Ocenjujejo sicer, da bodo zaveze, ki so bile dane, dosežene.
Proizvajalci sladkih pijač pa so se zavezali:
- da ne bodo oglaševali za otroke, mlajše od 12 let,
- k odgovornemu trženju brezalkoholnih pijač v šolah (šolam ponujajo celotni obseg proizvodnje),
- hranilno vrednost pijač bodo označevali na vidnejši - prednji strani embalaže,
- razvoj bodo usmerjali v izdelke z manj sladkorja, v obstoječih bodo zmanjševali količino sladkorja,
- med zaposlenimi, kot tudi v okolici, bodo spodbujali zdrav življenjski slog.
Raziskava: ne manj, nekateri jogurti imajo še več sladkorja kot pred leti
Raziskava Zveze potrošnikov z lanskega leta, ki je analizirala vsebnost sladkorja v sadnih jogurtih na trgovskih policah, pa je pokazala na nespodbuden trend. "Več kot polovica izdelkov v naši primerjavi vsebuje več sladkorja kot pred leti," so zapisali. Dodajmo le, da so v testiranje vključili tudi jogurte tujih proizvajalcev.
Ugotovili so, da večina sadnih jogurtov vsebuje le malo sadja, je pa v njih veliko sladkorja. Kot so preračunali, je bilo v pregledanih jogurtih od tri do največ 18 odstotkov jagodne kaše. Še bolj problematična pa je bila vsebnost sladkorja - z enim lončkom lahko uporabnik zaužije med štiri do sedem kock sladkorja.
Manj sladkorja in soli tudi v kruhu?
Država si sicer želi, da bi se industriji pijač in mlečnopredelovalni industriji pridružila še kakšna. V prihodnosti se nadejajo tudi zaveze pekarskega sektorja, zlasti v smislu postopnega zmanjševanja soli in sladkorja v krušnih in pekovskih izdelkih ob sočasnem povečevanju vlaknin.
Polnozrnati kruh in polnozrnati izdelki imajo namreč precej višjo vsebnost vlaknin ter hranilnih snovi od izdelkov iz bele moke in imajo v naši prehrani pomembno varovalno vlogo pred kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesja.
Sladkih pijač ne potrebujemo, a kozarec občasno ne bo škodljiv
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da sladkih pijač v prehrani ne potrebujemo, saj od hranil vsebujejo le sladkor, ki pa ga moramo omejevati.
"Seveda, če se občasno privoščimo kak kozarec sladke pijače, ne bo nič narobe, pomembno pa je, da za žejo pijemo vodo in nesladkani čaj. Če smo pri sladkih pijačah zmerni, dejansko niti ni zelo pomembno, ali je pijača nizkoenergijska," dodajajo.
Barvni semaforji, ki bi opozarjali na nezdrava živila
Čeprav se je trend naraščanja debelost ustavil, pa je po podatkih v Sloveniji še vedno veliko otrok in mladostnikov s povišano telesno težo, opozarjajo na Zvezi potrošnikov. Dodajajo, da obstaja še veliko prostora za izboljšave, predvsem je treba zaščiti najranljivejše skupine (otroke in starostnike). "Ena od takih stvari je zagotovo omejevanja oglaševanja za otroke, tudi s predstavitvijo na sami embalaži izdelka. Prepričani smo, da bi tudi obvezno označevanje hranil z barvnim semaforjem na sprednji strani izdelkov pripomoglo k bolj zdravim izbiram," dodajajo.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da se moramo zavedati, da je potrošnik obremenjen s hitrim tempom življenja in v stiski s časom izbira hitro. Zato mora biti zdrava izbira preprosta in hitra. Potrošnikom morajo pomagati vsi deležniki, tako proizvajalci in prodajalci kot država z zakonodajo in nadzorom.
Raziskava iz leta 2016 kaže, da se se v primerjavi z letom 2012 stanje izboljšuje, ljudje so telesno bolj dejavni in pogosteje posegajo po zdravih živilih. Kljub temu pa zaužijejo le približno tretjino priporočene količine zelenjave.
Preveč mesa in premalo rib
Na ministrstvu opažajo razkorak med priporočili in dejanskimi prehranskimi navadami v precejšnjem delu populacije, zlasti med manj izobraženimi in ekonomsko bolj ranljivimi skupinami prebivalcev. V Sloveniji ljudje v povprečju zaužijejo zlasti preveč mesnih izdelkov, premalo pa rib.
Ko kupci s svojimi mobilnimi telefoni postanejo inšpektorji
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so od uporabnikov prejeli že več tisoč predlogov za bazo živil. Kot pravijo, so do zdaj obdelali že skoraj tri tisoč živil, druge še dodajajo. Pri tem upoštevajo prioritete, predvsem, kako aktualno je posamezno živilo za uporabnike. Na fotografiji je hranilna vrednost ene od čokoladic, ki smo jo kupili v avtomatu. Rdeča barva v aplikaciji VešKajJeš nam pove, da izdelek ni bil najboljša izbira.
Slovenskim potrošnikom je od letošnjega aprila na voljo aplikacijo VešKajJeš, s pomočjo katere lahko ločijo bolj zdrava od manj zdravih živil. Aplikacijo, ki so jo razvili Inštitut za nutricionistiko, Inštitut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je na svoje telefone v tem času naložilo že več kot 40 tisoč uporabnikov, ki so posredovali že več tisoč predlogov živil za bazo.
Aplikacija namreč omogoča, da uporabniki v bazo predlagajo tudi živila, za katera podatkov še ni v bazi.
Potrošnike zanima hranilna vrednost alkohola
Osebnih podatkov uporabnikov na ZPS ne zbirajo, imajo pa pregled nad skupnim številom iskanj posameznega izdelka. "Iz te statistike lahko vidimo, da uporabnike zanima tako hranilna sestava bolj zdravih kot manj zdravih živil. Med najbolj iskanimi izdelki sta npr. alpsko mleko in coca-cola," pravijo.
Opažajo pa, da uporabniki zelo pogosto iščejo alkoholne pijače, na katerih pa večinoma ni podatkov o hranilni vrednosti, ker ti niso obvezni. Dodali so, da alkoholnih pijač tudi sicer niso predvideli kot del projekta, vendar pa na osnovi zanimanja uporabnikov že iščejo tudi rešitve na tem področju.
Na ZPS pravijo, da imamo v Sloveniji na voljo dovolj zdravih izbir. "Predvsem je najbolje, da posegamo po osnovnih živilih in si sami pripravljamo jedi. Pri nakupu "sestavljenih" izdelkov pa moramo skrbno prebrati deklaracijo oziroma seznam sestavin in hranilno tabelo, saj bomo le tako vedeli, kaj kupujemo," dodajajo.
1