Petek, 25. 8. 2023, 14.22
8 mesecev
Ravnatelji zagotavljajo, da bodo 1. septembra vsi v šolah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
Spremembe, ki naj bi stopile v veljavo 1. septembra 2024, bi po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde med drugim vključevale tudi nacionalni preizkus znanja kot del meril za vpis v srednjo šolo in obvezen nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu osnovne šole.
Minister Darjo Felda je na konferenci ravnateljice in ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov seznanil s potekom prenove učnih načrtov in sprememb zakona o osnovni šoli. Kljub ujmam bo začetek šolskega leta za vse 1. septembra, ga bodo pa morali ponekod prilagoditi. Pred odprtjem konference ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju pa je predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan skupaj s predstavnicami vrtcev opozoril na dolgoletne anomalije pri plačah ravnateljev.
Zavod RS za šolstvo je pred začetkom novega šolskega leta organiziral 9. konferenco ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, na kateri so podali ključne poudarke za delo v prihodnjem šolskem letu. Direktor zavoda Vinko Logaj je med ključnimi izpostavil usmerjenost v ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, s čimer želijo vplivati tudi na preventivno delovanje pred različnimi oblikami nasilja. Prav tako so ravnateljem razdelili gradiva in usmeritve za izdelavo strategij glede digitalizacije in trajnostnega razvoja.
Po Logajevih besedah bo v prihodnjem šolskem letu intenzivno potekala prenova učnih načrtov, ki jih nameravajo pripraviti do konca koledarskega leta 2024, da bi jih uvedli s 1. septembrom 2025. Prenovili in posodobili naj bi več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole.
Na Zavodu za šole pripravljajo tudi programe, s katerimi želijo povečati bralne navade in tudi bralno pismenost.
Na nekaterih šolah razširjen program že septembra
Po zaključku poskusne uvedbe razširjenega programa v preteklih letih bo po Logajevih navedbah v prihajajočem šolskem letu nekaj več kot deset odstotkov osnovnih šol na podlagi junija spremenjenega zakona nadaljevalo izvajanje razširjenega programa po novem konceptu.
Razširjen program, ki med drugim vključuje tudi uvedbo drugega tujega jezika, bi za vse šole uvedli s spremembami zakona o osnovni šoli, ki je v pripravi. Spremembe bi po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde med drugim vključevale tudi nacionalni preizkus znanja kot del meril za vpis v srednjo šolo in obvezen nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu osnovne šole. Felda pričakuje, da bi DZ zakon sprejel do konca leta, da bi se spremembe uveljavile 1. septembra 2024.
Minister Felda se je dotaknil kadrovskih težav v vzgoji in izobraževanju. Spomnil je, da so za omilitev težav že omogočili zaposlovanje kadrov, ki imajo primerno izobrazbo, niso pa še izpolnili vseh pogojev za delo na področju vzgoje in izobraževanja, a jih lahko pridobijo naknadno.
Zaradi ujm ne pričakujejo večjih težav pri začetku pouka
Felda se je med drugim zahvalil tudi vsem za delo po poplavah, ko so reševali številne težave v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poudaril je, da se razmere iz dneva v dan izboljšujejo in da z začetkom šolskega leta ne bo večjih težav ter da tudi občinah z uničenimi cestami za zdaj kaže, da ne bo nujen pouk na daljavo.
Kjer učilnice še niso urejene, bo pouk potekal na drugih lokacijah, enako velja za vrtce. Se imajo pa šole znotraj šolskega koledarja možnost prilagoditi in denimo dneve dejavnosti organizirati v tistih dneh, ko pouk v učilnicah še ne bo mogoč. Zaenkrat so vsi ravnatelji zagotovili, da bodo šolsko leto lahko začeli 1. septembra, je dejal minister.
Ravnatelji nezadovoljni s plačami
Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev in njihovih pomočnikov Gregor Pečan je izpostavil, da so bili povsem pozabljena skupina javnega sektorja. Zadnja obljuba pristojnih ministrov je bila, da bodo zadeve rešene z novim sistemom plač v javnem sektorju do 30. junija. "Zdaj pa so na mizi že predlogi, da bi sistem reševali šele v letu 2025, kar pomeni, da so nas ponovno peljali žejne čez vodo", je izpostavil Pečan. Dodal je, da si takšnega dogovarjanja ne želijo več.
"Zelo poveden je podatek naših pred kratkim upokojenih kolegov, da se jim zadnjih let ravnateljevanja pred upokojitvijo ne šteje v osnovo za izračun pokojnine, ker je bila njihova plača enostavno preslaba," je orisal razmere Pečan.
Odgovorno delo, a nesorazmerno slabo plačano
"Ravnatelji igramo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega vzgojno-izobraževalnega okolja za naše najmlajše in kasneje za šolarje in dijake," je veliko odgovornost poklica izpostavila Romana Epih iz Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije. Med številnimi izzivi, ki vplivajo na učinkovitost njihovega dela, je tudi problematika financiranja, ki se odraža predvsem v nizkih plačah ravnateljev.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar je dejala, da morda ni ravno pravi trenutek, da opozarjajo na plače ravnateljev, a so v skupnosti vrtcev mnenja, da je plačna nesorazmerja v javnem sektorju treba urediti za celoten javni sektor.
Minister Felda pričakuje rešitve v prenovi plačnega sistema
Minister Felda je na konferenci spregovoril tudi o tem, da pod okriljem ministrstva za javno upravo poteka prenova plačnega sistema v javnem sektorju, za katero upa, da bo prinesla stabilno in pravično plačno lestvico. Spomnil je, da potekajo resorna stebrna pogajanja ter da predstavniki ministrstva sodelujejo v stebru izobraževanje, znanost in kultura. V okviru teh dogovorov se po njegovih besedah usklajujejo plače vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer v ponedeljek na pogajanjih s sindikati predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali doslej, torej s 1. januarjem 2025, in ne 2024.
