Robert Golob
Sreda, 18. 3. 2026, 14.42
1 teden, 2 dneva
Slovesno odprli drugo cev predora Karavanke #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
Po petih letih in pol gradnje na slovenski strani so danes uradno odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora Karavanke. Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih, ki je stal 115 milijonov evrov brez DDV. "Gre za naš najmodernejši cestni predor, ki je del ene ključnih evropskih prometnih povezav," je poudarila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Letošnje leto je označila kar za leto predorov.
Predor Karavanke je pomemben del evropskega prometnega omrežja in velja za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih. Dograditev edinega enocevnega predora na slovenskem avtocestnem omrežju je ključna za izboljšanje varnosti in pretočnosti predora.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je na začetku poudaril, da je gradnja potekala v zahtevnih geoloških razmerah z najsodobnejšo tehnologijo. "Druga cev predora Karavanke povezuje države, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora," je dejal.
Bratušek: Znova dokazujemo, kako izvrstno Slovenija zna in zmore
Nova cev se po besedah infrastrukturne ministrice Alenkr Bratušek ponaša s številnimi presežki in je najsodobnejši predor v državi. "Znova dokazujemo, kako izvrstno Slovenija zna in zmore," je poudarila. Dodala je, da lahko zadnje obdobje upravičeno imenujemo leto predorov. Skupna dolžina dokončanih predorov, kamor je štela predore na trasi drugega tira in predore na trasi severnega dela tretje razvojne osi, namreč znaša dobrih 32 kilometrov. "V tem mandatu vlade smo za investicije v prometno infrastrukturo namenili rekordnih sedem milijard evrov. Samo letos več kot 1,7 milijarde evrov, kar je milijarda evrov več kot leta 2020," je pojasnila Bratušek.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. "Predor že več kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja in gospodarstva na obeh straneh Karavank ter je že leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno močno sporočilo – meje naj povezujejo, ne ločujejo. Danes to sporočilo nadaljujemo," je dejala.
Skupna dolžina vzhodne predorske cevi znaša 7.948 metrov. Slovenska stran je krajša od avstrijske in znaša 3.546 metrov, gradnja pa je bila zaradi geoloških značilnosti zahtevnejša. V slovenskem delu predora so zgradili 12 prečnikov in štiri odstavne niše. Izvedli so tudi novo podzemno zajetje karavanške vode in dogradili razširitev avtoceste med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica v dolžini 620 metrov.
Preboj cevi že pred dvema letoma
Medtem ko so Avstrijci svoj 4.402 metra dolg del predora do meje s Slovenijo po sedmih letih in pol izkopali septembra 2021, je s slovenske strani preboj uspel dve leti in pol kasneje, marca 2024. Preboj so obeležili s slovesnostjo, na kateri sta premier Robert Golob in ministrica Bratušek izpostavila pomen karavanškega predora, ne le z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo.
Skupna količina izkopanega materiala je bila ocenjena na 428 tisoč kubičnih metrov, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa na 195 tisoč kubičnih metrov oziroma 78 olimpijskih bazenov. Skupna dolžina vgrajenih sider znaša 359 tisoč metrov ali 125 višin Triglava, skupna teža jeklenih materialov pa je enaka teži Eifflovega stolpa.
Gradbena dela so se po preboju cevi nadaljevala, skupna vrednost del pa se je zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije povečala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.
Konec leta 2024 so v celotnem predoru začeli nameščati elektrostrojno opremo s sistemi za prezračevanje, požarno varnost, nadzorno krmiljenje in videonadzor. Na skupnem javnem naročilu Darsa in Asfinaga za obe predorski cevi je bil izbran Strabag s ponudbo za 110 milijonov evrov. Glede na dolžino predora v posamezni državi je na Asfinag odpadlo 56 odstotkov, na Dars pa 44 odstotkov investicije.
Obe cevi bosta hkrati prevozni šele leta 2029
Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa še ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni pretočnosti in s tem olajšanja za voznike in prebivalce Jesenic. Po današnjem slavnostnem odprtju bodo promet preusmerili v novo cev in se lotili sanacije stare. Na slovenski strani jo bo glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.
Po izvedbi gradbenih del bo Strabag tudi v stari cevi namestil novo elektrostrojno opremo, tako da bo ta enotna. Obe cevi bosta v polni uporabi predvidoma leta 2029.
Leta 1991 odprli prvo cev predora
Prvi načrti za gradnjo predora, ki skozi Karavanke povezuje Slovenijo in Avstrijo, so se pojavili v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, gradnja skupno 7.864 metrov dolge prve cevi predora pa se je začela leta 1986 in je trajala pet let. Predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših v Evropi.
Postal je pomembna čezmejna cestna prometna povezava med državami EU in državami Zahodnega Balkana, pa tudi eden najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6.200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1.700 tovornih.
Predor Karavanke je bil že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a so bile prometne zahteve sprva nižje od pričakovanih, zato so najprej zgradili le eno cev. Izredno povečanje sezonskega prometa skupaj z neustrezno rešitvijo prezračevanja in nerešenim konceptom evakuacije pa je že po dobrem desetletju od odprtja predora privedlo do odločitve o nujnosti nadgradnje, ki jo je še pospešila evropska direktiva.
