Denar lahko kupi vse, tudi tuje državljanstvo. Številne države namreč bogatim tujim vlagateljem omogočajo bližnjice do dovoljenj za bivanje in državljanstev. Bi morala enako storiti Slovenija?
Kanada je dolga leta tuje bogate vlagatelje privabljala s pomočjo programa Immigrant Investor Program (v prevodu Program za tuje vlagatelje). Po tem programu je tuji bogataš, ki je lahko dokazal najmanj dve leti menedžerskih izkušenj in v kanadske petletne obveznice vložil 800 tisoč kanadskih dolarjev (552 tisoč evrov), dobil kanadsko državljanstvo.
Nič več bližnjic za bogataše
Toda kanadska konservativna vlada je ta program zdaj dala na hladno, saj v proračunu za leto 2014 ni več denarja za njegovo izvajanje. Dejansko se je ta program večinoma nehal izvajati že junija 2012, izjema je bila samo še kanadska francosko govoreča provinca Quebec.
Kje so razlogi za to odločitev? Kot pišejo kanadski mediji, so kanadske oblasti izračunale, da je v 20 letih po prihodu tuji vlagatelj plačal 200 tisoč kanadskih dolarjev (136 tisoč evrov) manj davkov kot priseljenci, ki so prišli v Kanado na podlagi zveznega programa za usposobljene delavce.
Po svetu na preselitev v Kanado čaka več kot 22 tisoč milijonarjev
V zadnjih 28 letih je na podlagi programa za tuje vlagatelje v Kanado prišlo več kot 130 tisoč ljudi, v to številko pa so všteti tudi družinski člani tujih vlagateljev. Vendar vključitev v program tujih vlagateljev ni lahek – na seznamu za preselitev v Kanado je bilo treba prebiti kar nekaj let.
Kot piše kanadski tabloid The Toronto Sun, naj bi po vsem svetu na preselitev v Kanado na podlagi Programa za tuje vlagatelje čakalo več kot 22 tisoč milijonarjev.
Program za tuje vlagatelje se je začel leta 1986, večinoma pa so ga izkoristili Kitajci, prebivalci Hongkonga in Tajvanci. Priseljevanje v Kanado se je povečalo predvsem po zatrtju protesta na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989, predaji Hongkonga Kitajski leta 1997 in ko se je pojavil vse številnejši sloj kitajskih milijonarjev.
Denar odpira ameriška vrata
Bogatašem so bolj na stežaj odprta tudi vrata v kanadsko južno sosedo. Na podlagi programa Immigrant Investor Visas (sl. vizumi za tuje vlagatelje) lahko dobiš dovoljenje za prebivanje, če v ZDA vložiš milijon ameriških dolarjev (730 tisoč evrov) in v dveh letih ustvariš deset delovnih mest s polnim delovnim časom. Če izpolniš te pogoje, lahko v treh letih po prihodu zaprosiš za ameriško državljanstvo.
Podoben program imajo tudi v Veliki Britaniji. Kot piše britanski časnik The Guardian, na Otoku pri izdajanju vizuma pomembno vlogo igra dejstvo, če lahko prosilec za vizum v Veliko Britanijo vloži milijon britanskih funtov (1,26 milijona evrov). Tuji vlagatelj, ki vloži deset milijonov funtov (12,6 milijona evrov), lahko dobi dovoljenje za stalno bivanje po dveh letih.
Največ je kitajskih bogatašev
Podobne programe kot v Kanadi, ZDA in Veliki Britaniji imajo v okoli dvajsetih državah po svetu (Avstralija, Nova Zelandija, Grčija, Ciper, Makedonija, Portugalska, Španija …).
Kot kažejo podatki za Portugalsko, ugodnosti največkrat izkoristijo kitajski bogataši. Od oktobra 2012 do jeseni 2013 so Portugalci izdali 318 dovoljenj za bivanje tujim kupcem nepremičnin, ki so za nakup nepremičnine zapravili več kot pol milijona evrov (podobno zakonodajo imajo tudi sosedi Španci). Od tega je bilo 248 Kitajcev, 18 Rusov in po devet Angolcev in Brazilcev.
Malteško državljanstvo po 650 tisoč evrov
Precej razburjanja v EU je lani novembra povzročil nov malteški zakon, ki je omogočal, da tujci iz držav zunaj EU kupijo malteško državljanstvo za 650 tisoč evrov. Pri tem pa ni bilo nujno, da tuji lastnik malteškega potnega lista sploh živi v tej sredozemski otoški državi.
Ker je Malta v EU, to pomeni, da bi tujec, ki bi kupil malteško državljanstvo, avtomatično postal državljan EU, malteško državljanstvo pa omogoča tudi vstop v ZDA brez vizuma. Po pritisku EU je Malta januarja letos malce poostrila nakup državljanstva – zdaj mora kupec državljanstva na Malti živeti vsaj eno leto.