Ponedeljek, 17. 10. 2016, 10.56
6 let, 6 mesecev
Slovenski politiki po blagoslov k papežem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
2
Običajno državniki, ki obiščejo Rim, prosijo za zaseben sprejem pri papežu in ponavadi jih ta tudi sprejme. Nekaj minut na zasebni avdienci pri papežu so dobili tudi vsi najvišji slovenski politiki.
Predsednika republike Boruta Pahorja je danes v Vatikanu sprejel papež Frančišek. Pahor, ki ga spremlja zunanji minister Karl Erjavec, se je srečal tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Pietrom Parolinom.
Uradno srečanje predsednika republike in papeža Frančiška. @Pontifex @Pontifex_si pic.twitter.com/t45ZenreNF
— Borut Pahor (@BorutPahor) October 17, 2016
Pahor upa, da morda papež prihodnje leto obišče Slovenijo
Kot je Pahor povedal po pogovorih, je svetega očeta povabil na obisk v Slovenijo, in izrazil upanje, da bo morda do tega prišlo prihodnje leto. S Frančiškom se je sicer Pahor pogovarjal predvsem o spravi in mladih, pogovor pa je označil za ljubezniv.
Odločitev o tem, kdaj je najprimernejši trenutek za obisk Slovenije je v rokah papeža, "a imam dober občutek", je poudaril Pahor.
"Dejstvo pa je, da se v Sloveniji dogaja nekaj stvari, ki po svoji simbolni moči presegajo našo domovino, segajo široko v regijo, mednarodno skupnost. To je nekaj, kar ga privlači in mislim da ima nove argumente, da morda prihodnje leto obišče Slovenijo," je povedal predsednik republike.
Prvi se je s papežem srečal Peterle
Vatikan je bil med prvimi, ki je 13. januarja 1992 priznal neodvisnost Slovenije. Še pred tem se je avgusta 1991 z Janezom Pavlom II. na zasebni avdienci v papeški poletni rezidenci Castel Gandolfu srečal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle.
Predsednik Borut Pahor se je leta 2013 v Vatikanu udeležil slovesne umestitve novega poglavarja Katoliške cerkve, papeža Frančiška. Ob tej priložnosti se je tudi rokoval z novim papežem.
Februarja 1993 je papež Janez Pavel II. sprejel predsednika Milana Kučana, po njunem pogovoru pa je sprejel še slovensko delegacijo, v kateri so bili zunanji minister Peterle, predsednikova in ministrova žena Štefka Kučan in Branka Peterle ter slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež. Decembra istega leta je papež sprejel predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška, s katerim se je Janez Pavel II. srečal še med svojim prvim obiskom v Sloveniji maja 1996.
Septembra 2000 je papež sprejel predsednika vlade Andreja Bajuka, ki se je sestal tudi z vatikanskim državnim sekretarjem Angelom Sodanom. Janez Pavel II. je maja 2004 v svoji knjižnici gostil premierja Toneta Ropa in njegovo ženo Jadranko.
Premier Janez Janša je papeža Benedikta XVI. prvič srečal na sprejemu po umestitveni maši aprila 2005 v Vatikanu. Na nekajminutni avdienci pri papežu se je Janša mudil novembra 2007. Ob tej priložnosti je papežu predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in ga povabil na obisk v Slovenijo.
Premier Janez Janša je papeža Benedikta XVI. prvič srečal na sprejemu po umestitveni maši aprila 2005 v Vatikanu.
Da sprejemi državnikov pri papežu niso nekaj samoumevnega, sta na svoji koži izkusila tako Danilo Türk kot Borut Pahor. Predsednik vlade Pahor je pred zaprtimi vrati papeževe knjižnice med obiskom v Rimu ostal zaradi nezadovoljstva Vatikana z imenovanjem Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti.
Februarja 2008 se je z Benediktom XVI. srečal predsednik Danilo Türk, januarja 2011 pa avdience za slovenskega predsednika pri poglavarju Rimskokatoliške cerkve ni bilo. Iz urada predsednika so tedaj sporočili, da za sprejem niso niti zaprosili, neuradno pa naj bi bil Vatikan nezadovoljen s kritiko nuncija in zaradi neuresničenih obljub, ki jih je slovenska država dala Svetemu sedežu.
S papežem Frančiškom se je junija 2013 srečala tedanja premierka Alenka Bratušek, spomladi lani pa aktualni premier Miro Cerar. V pogovorih sta potrdila skupno pripravljenost za nadaljevanje konstruktivnega dialoga o dvostranskih vprašanjih, ki zadevajo odnose med državo in Cerkvijo, s posebnim poudarkom na procesu narodne sprave, človeških in verskih vrednotah ter skupnem sodelovanju v dobro družbe in najrevnejših.
2