"Slovenski mediji bi umorom SDV lahko posvetili več pozornosti."

Vendar v primeru razkritja ubojev SDV ni bilo tako, je na okrogli mizi Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) povedal Roman Leljak. Kot je dejal, je ta tema v začetku zanimala predvsem tuje, hrvaške in avstrijske medije.

Publicista Leljak in Igor Omerza sta namreč novembra in v ponedeljek predstavila dokumente, iz katerih naj bi izhajalo, da je slovenska Služba državne varnosti (SDV) leta 1972 v Salzburgu ugrabila in ubila hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca, leta 1975 pa v Celovcu še hrvaškega emigranta Nikico Martinovića.

"Slovenski mediji razdeljeni kot politika" To, da osrednji tiskani mediji niso poročali o dokumentih, po besedah Leljaka kaže na to, da so tudi slovenski novinarji razdeljeni podobno kot politika in da stvari ne delajo vedno po strokovni in profesionalni presoji.

Da so bili v umore vpleteni nekateri zelo vidni ljudje iz slovenske politike in gospodarstva, bi morala biti namreč po mnenju Omerze za vsak medij "popolna senzacija". "Namesto tega je v glavnih tiskanih medijih nastala tišina, molk pa se prebija šele zdaj, ko so začeli zadeve objavljati tuji mediji," je dejal.

Pomembno je, da najdejo posmrtne ostanke Leljak poudarja, da se zadev, ki jih odkrivata z Omerzo, ne bi smelo povezovati z ideološkim prepričanjem, desnico ali levico. "Govorimo namreč o umoru," poudarja. Omerza, tudi nekdanji vidni član LDS, ki se prišteva med liberalce, pa poudarja, da niso toliko pomembni krivci, kot je pomembno to, da družinam ubitih omogočijo, da najdejo posmrtne ostanke svojcev.

Na okroglo mizo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) so bili povabljeni tudi uredniki nekaterih vodilnih slovenskih medijev in posamezniki, ki jih omenjajo v povezavi z umori, a so svojo odsotnost opravičili.