Sreda, 11. 9. 2019, 10.15
4 leta, 7 mesecev
Slovenski intelektualci predsednika Pahorja pozivajo k odstopu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
88
Predsednik republike Borut Pahor je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija, so prepričani podpisniki pisma.
Slovenski intelektualci s prvopodpisanima Slavkom Splichalom in Borisom Vezjakom na čelu predsednika republike Boruta Pahorja pozivajo k odstopu. Kot razlog navajajo neprimerno izjavo na blejskem strateškem forumu, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU.
"Predsednik republike Borut Pahor si je minuli teden na blejskem strateškem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU," je v pismu javnosti zapisalo 28 slovenskih intelektualcev, ki se vsi ponašajo z nazivi doktorja znanosti.
Kdo so podpisniki pisma, ki Pahorja pozivajo k odstopu?
Slavko Splichal, Boris Vezjak, Svetlana Slapšak, Niko Toš, Maca Jogan, Vlado Miheljak, Rudi Rizman, Primož Šterbenc, Vesna Mikolič, Rajko Muršič, Jože Vogrinc, Milica Antić Gaber, Mitja Sardoč, Metka Mencin, Zdenko Kodelja, Božidar Flajšman, Renata Šribar, Pavel Zgaga, Darko Štrajn, Danijel Rebolj, Bogomir Kovač, Igor Koršič, Tanja Rener, Gorazd Kovačič, Nenad Čuš Babič, Gorazd Andrejč, Anja Zalta in Miha Fošnarič.
S tem po njihovih navedbah ni le zanikal svoje prej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Prepričani so, da se je Pahor ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev. Ne nazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo.
Pahor izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija
"Kot že večkrat doslej, je predsednik Pahor tudi tokrat pokazal, da je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija. Toda če si zadnji trije lahko privoščijo izrekanje laži, neumnosti in nesramnosti – premišljeno ali nepremišljeno – največkrat brez hujših posledic za njihove "velike" države, se po zgledu 'Quod licet Iovi, non licet bovi' majhne države v takih primerih težko izognejo negativnim učinkom," opozarjajo podpisniki.
Za odziv na pismo smo prosili urad predsednika republike. Poudarili so, da je Pahorjevo mnenje o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru EU domači in mednarodni javnosti znano že vrsto let.
Kot so zapisali, je predsednik že ob obisku turškega predsednika Erdogana v Sloveniji marca 2015 dejal, da bi "zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis. A dokler pravni red EU takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije v povezavi". Takšno predsednikovo stališče išče rešitve za očiten problem počasnosti, nejasnosti in absorpcijske sposobnosti EU v širitvenem procesu, zlasti z velikima državama, so pojasnili.
Poudarili so še, da je predsednik Pahor imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran.
V odgovoru so še zapisali, da je turški zunanji minister na srečanju v okviru BSF predsedniku Pahorju prenesel Erdoganovo željo po njegovem skorajšnjem obisku v Sloveniji. Tudi predsednik Pahor in novi ukrajinski predsednik Zelenski sta se pred kratkim srečala ob robu slovesnosti v Varšavi in se dogovorila za uradno srečanje. V tem smislu je prav mogoče, da bosta predsednika Erdogan in Zelenski uradno obiskala Slovenijo že konec tega leta ali v začetku prihodnjega, so odgovorili iz predsednikovega urada.
Do predsednikove izjave se nista opredelila niti Šarec niti Cerar
Prepričani so, da si ob spoštovanju dogovorjenih pogojev vstop v EU zasluži vsaka evropska država. Pojasnjujejo, da je predsednik s svojim stališčem deloval mimo veljavne Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in Strategije zunanje politike Republike Slovenije – dokumentov, ki ju je sprejel državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom Slovensko-turško strateško partnerstvo, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari.
Slavko Splichal
Navajajo, da v dokumentu lahko med drugim preberemo: "Predani smo turškemu približevanju Evropski uniji. Turčija bo dejavna v pridružitvenih pogajanjih in procesu reform, Slovenija pa bo še naprej odločna in glasna zagovornica turškega članstva v EU." Presenečeni so, da se do predsednikove izjave nista opredelila slovenski zunanji minister Miro Cerar in predsednik vlade Marjan Šarec.
Cerar se je na očitke odzval prek Facebooka. Uradno stališče Republike Slovenije je po njegovih besedah jasno in ratificirano v državnem zboru - Slovenija podpira pogajanja za vstop Turčije v Evropsko unijo. "To sem povedal tudi turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogloju, s katerim sem se na bilateralnem srečanju sestal po otvoritveni slovesnosti in panelih BSF. Izmenjava mnenj med predsednikom republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom preko javnih medijev slovenski zunanji politiki ne bi prinesla nobene koristi, prej nasprotno. Vsa uradna stališča Republike Slovenije so javno dostopna, takoj po srečanju na Bledu pa smo na Ministrstvu za zunanje zadeve stališča pojasnili za več novinarskih hiš," je pojasnil Cerar.
Je Pahor kriv, da Lenarčič ni postal komisar za širitev?
Podpisniki pisma se sprašujejo, ali taka izjava morda prispeva k slabšim gospodarskim in drugim odnosom z Ukrajino in Turčijo. Če da, pričakovano in upravičeno, odgovarjajo.
Morda to prispeva k Erdoganovemu zaostrovanju vprašanja neplačevanja obljubljene denarne pomoči EU za načrtovano vzpostavitev varnostnega območja na severu Sirije in odpiranju begunske poti v Grčijo? Če da, pričakovano in upravičeno.
Morda to prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike? Če da, pričakovano in upravičeno.
Morda (tudi) zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji? Če da, pričakovano in upravičeno.
Boris Vezjak
"S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave," sklenejo podpisniki odprtega pisma.
88