Četrtek, 21. 6. 2018, 16.57
6 let, 5 mesecev
Slovenski hotelirji morajo izboljšati svojo samopodobo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Slovenski turistični delavci, tudi hotelirji, morajo izboljšati svojo samopodobo, je bilo slišati na okrogli mizi v sklopu današnje konference Združenja hotelirjev Slovenije. Ustvarjati morajo odlično ponudbo, tako bodo lahko dvignili tudi cene. Hkrati bodo ugledni hoteli privlačni za dobre kadre, so poudarili govorci.
Direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj je na okrogli mizi, ki je potekala v Portorožu, poudaril pomen butičnosti in identitete hotelov. Sam si na primer ob Postojnski jami želi drugačnega hotela, kot bi ga načrtoval v mestu ali na morju.
Samopodoba turizma je v Sloveniji slaba
"Samopodoba turizma je v Sloveniji zelo kritična," je opozoril ob tem. Tako je na primer sam provokativno napovedal, da bo na Jezerskem v butičnem hotelu soba stala 500 evrov na noč. "Pol Slovenije je skočilo pokonci, nihče pa ni vprašal, kaj bo cena vključevala. Nihče se ni vprašal, ali gost tisti dan ne bo potreboval denarnice," je bil kritičen. Njegov cilj je, da je ne bo, in prepričan je, da bodo gostje za to pripravljeni odšteti tudi višjo ceno.
Tudi direktorica prodaje in marketinga v ljubljanskem Intercontinentalu Saša Zor je povedala, da so ob odpiranju hotela mislili, da imajo predsedniški apartma, katerega najem stane več kot 2000 evrov na noč, zgolj zato, ker ga morajo imeti in da Ljubljana na to ni pripravljena. "Pričakovali smo, da bo zaseden nekajkrat letno. Pa je zaseden nekajkrat tedensko," je povedala. "Če je ponudba, je tudi povpraševanje," je dejala.
Velik del razprave se je osredotočal tudi na enega od ključnih problemov slovenskih hotelov, kadre. "Živeli smo v obdobju udobja, ko so nas sodelavci prosili za službe. Danes pa je situacija obratna," je poudaril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik iz ljubljanskega hotela Slon.
Ob rasti gospodarstva in turizma je Jamnik kot težavo izpostavil tudi mlado generacijo, ki ni pripadna na enak način kot tiste pred njo. "Gre za nov moment, na katerega nismo bili pripravljeni," je poudaril in povedal, da so mladi pripravljeni čez noč oditi drugam, če jim podjetje ne dvigne plače za 50 evrov. "To prinaša hudo fluktuacijo in padec kakovosti storitev - enostavno ne utegnemo izučiti novih ljudi," je dodal.
Delovna mesta v turizmu ne pomenijo prestiža
Tudi Zorova se je strinjala, da lojalnost mladim danes ne pomeni nič. V Intercontinentalu to težavo rešujejo tako, da jim že na začetku zelo jasno povedo, kaj lahko dosežejo in kako, nato pa jih na cilj redno spominjajo z "dnevnimi mini ukrepi".
Sebastian Postogna iz portoroških hotelov LifeClass je kot "izvirni greh" kadrovske problematike izpostavil, da delovna mesta v turizmu in gostinstvu niso smatrana kot prestižna. Kadrom je na primer v kakem starejšem hotelu ali restavraciji "nerodno zagovarjati, zakaj klima pušča ali zakaj je strgana posteljnina", je ponazoril.
Za napredek je potreben pogum
Po oceni direktorice Turistično gostinske zbornice Slovenije Klavdije Perger se je v preteklosti velika škoda naredila z deregulacijo poklicev v panogi. Po njeni oceni je rešitev lahko pozitivna promocija, v kateri bi sodelovali vsi deležniki v turizmu.
Jamnik je ob tem spomnil na nekatere podatke, ki kažejo, da so cene za hotelsko sobo v Sloveniji za do 30 odstotkov nižje kot v regiji - ob hrvaški obali, v Avstriji, Italiji ali v Budimpešti. "Če bi imeli pogum, razvojno vizijo, višje cene in bi se bolj cenili, bi verjetno lahko imeli tudi višje plače," je poudaril.
"Če želimo biti seksi in privlačni ne le do gostov, ampak tudi potencialnih zaposlenih, moramo biti tako konceptualni, atraktivni in prepoznavni, da bodo potencialni zaposleni pri nas s ponosom delali," je menil Jamnik. Sam si želi, da bi v hotelih ustvarjali bogato dodano vrednost in bi od tega vsi lepo živeli. Tako bi bili "mi, ki delamo v hotelih, gospe in gospodje, ki služimo našim gostom, ki so gospe in gospodje", je sklenil.
''Za dober denar dobrim lastnikom''
V Sloveniji imamo ob tem še vedno "nenavadno veliko hotelov v državni oz. posredno državni lasti", je v izjavi za STA kasneje dodal Jamnik. "To je precej neobičajno dejstvo." Ni pa želel sogovornik soditi, da je država slab lastnik. "Imamo celo primer, v katerem je država zelo dober lastnik, to so Terme Olimia. Tam se veliko vlaga, praktično največ od vseh hotelov v Sloveniji, nenehno inovirajo. Glede tega ne morem biti direktno kritičen do države," je dodal.
Predsednik združenja hotelirjev tako poziva državo, da v srednjeročnem obdobju kosovno proda hotele "za dober denar dobrim lastnikom".
Glede uspešnega poslovanja slovenskih hotelov pa Jamnik izpostavlja predvsem kombinacijo ugodnih dejavnikov. "Slovenija ni več tranzitna država, danes je destinacija. Absolutno se pozna tudi podvojeni proračun Slovenske turistične organizacije, njihov marketing je učinkovit," je ocenil.
