Ponedeljek, 9. 1. 2023, 10.34
1 leto, 3 mesece
Slovenski arheolog odkril, da je majevski koledar mnogo starejši, kot so domnevali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,00
8
Veda, ki se ukvarja s proučevanjem orientacije objektov, se imenuje arheoastronomija in Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU, je eden vodilnih predstavnikov te vede – ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu.
Nova študija kaže, da je majevski koledar v resnici mnogo starejši, kot so domnevali. Starodavni koledar morda izvira že iz leta 1100 pred našim štetjem, kar je več stoletij prej, kot je bilo ocenjeno do zdaj. Za prelomno odkritje, ki je bilo objavljano v reviji Science Advances, je zaslužen slovenski arheolog Ivan Šprajc, so sporočili z ZRC SAZU.
Odkritje je posledica analize lidarskih posnetkov obsežnega območja vzdolž južne obale Mehiškega zaliva. Predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU Ivan Šprajc je v sodelovanju s stanovskim kolegom Takešijem Inomato z Univerze v Arizoni odkril, da zahtevam po določeni orientiranosti ustrezajo tudi številni objekti s tega območja, ki so bili zgrajeni približno med letoma 1100 in 750 pred našim štetjem in predstavljajo najzgodnejšo monumentalno arhitekturo v Mezoameriki.
Prevladujoče orientacije se nanašajo na Sončeve položaje na horizontu in so omogočale rabo opazovalnih koledarjev, katerih struktura nedvoumno razodeva povezavo s formalnim koledarjem, zlasti z 260-dnevnim ciklom. Ta edinstveni časovni razpon je kulturi morda pomagal pri odločitvah, povezanih s kmetijstvom, religijo, politiko in drugimi področji.
Prvi avtor raziskave je Šprajc, ki je tudi zaslužen za odkritje
Najstarejši do zdaj znani napisi s koledarskimi in astronomskimi podatki so iz zadnjih stoletij pred našim štetjem, rezultati te raziskave pa izvor koledarja in začetke natančnih opazovanj periodičnih nebesnih pojavov postavljajo v vsaj tisoč let zgodnejši čas. Izsledke svojih analiz sta zgoraj omenjena raziskovalca v sodelovanju s tretjim, Anthonyjem F. Avenijem z Univerze Colgate v ameriški državi New York, objavila v ugledni znanstveni reviji Science Advances. Prvi avtor objave je Šprajc, ki je tudi zaslužen za odkritje.
Majevski koledar velja za enega najstarejših, pripadniki mezoameriških civilizacij, predvsem Maji, pa za izjemno dobro podkovane v astronomiji. Že nekaj časa je tudi znano, da so v obdobju predšpanskih civilizacij na območju Mezoamerike večino pomembnih civilnih in ritualnih objektov zgradili tako, da so bili usmerjeni proti Sončevemu vzhodu ali zahodu na določene dneve, ki so bili obredno pomembni v poljedelskem ciklu.
Šprajc kot arheolog deluje predvsem na mehiškem polotoku Jukatan
Veda, ki se ukvarja s proučevanjem orientacije objektov, se imenuje arheoastronomija in Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU, je eden vodilnih predstavnikov te vede – ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Kot arheolog raziskovalno deluje predvsem na mehiškem polotoku Jukatan, in sicer do zdaj v njegovi s težko prehodno džunglo porasli notranjosti.
Sprva so si na terenu tam pomagali z letalskimi fotografijami, zadnjih nekaj let pa so jim v neprecenljivo pomoč lidarski posnetki, ki prikažejo obliko reliefa pod rastjem in raziskovalcem tako omogočijo veliko učinkovitejše odkrivanje arheoloških najdišč majevske civilizacije. Lidar jim raziskovanje precej olajša, a, kot pravi Šprajc, je "mačeta še vedno potrebna". Večina večjih in manjših naselbin, ki jih je Šprajc tako odkril na območju biosfere Calakmul, je živela nekako v času t. i. klasične dobe (200–900 našega štetja). Velika večina jih je tudi potrjevala tezo o njihovi astronomski orientiranosti, so še zapisali na ZRC SAZU.
8