Ponedeljek, 23. 2. 2015, 14.30
8 let, 7 mesecev
Slovenske bojevnike lahko pričakujemo na vseh vojnih žariščih
Janko Goršek je zaradi različnih pogledov na vodenje policije s takratnim notranjim ministrom Vinkom Gorenakom odstopil s položaja generalnega direktorja policije, kjer je bil od februarja 2009 do oktobra 2012. Kmalu zatem se je preselil v Sarajevo, kjer smo tega leta dobili prvega policijskega atašeja.
Dolgoletne policijske izkušnje zdaj deli s policijskimi kolegi iz Bosne in Hercegovine. Kot pravi, si Slovenija v prihodnjem desetletju ne sme privoščiti pasivnega opazovanja dogajanje na tem območju, predvsem kar zadeva varnostni vidik. BiH sicer po njegovem mnenju čaka še veliko dela, saj je država na vseh ravneh prepredena s korupcijo. Z Jankom Gorškom smo se ob sojenju Huseinu Bosniću - Bilalu, obtoženega organiziranja terorizma, pogovarjali v Sarajevu.
Kakšni so odzivi ljudi v BiH na pojav islamskega terorizma? Večina ljudi v BiH na vseh ravneh in iz vseh družbenih struktur, tako iz političnih kot tudi verskih krogov, obsoja te teroristične aktivnosti. Prihajajo signali in jasna sporočila, da to ni tisto, kar jih uči vera.
Zelo močno sporočilo je podal vodja islamske skupnosti, ko je večkrat ponovil, da tovrstna razlaga islama popolnoma nasprotuje temu, kar sicer uči islamska vera, ter javno in jasno obsodil ta dejanja. In to zelo ostro.
Ali ste seznanjeni z dogodkom pred nekaj tedni v eni od džamij, ko je vanjo prihrumela skupina mladih skrajnežev? Slišal sem, da se je incident zgodil v Sarajevu, ko je skupina mlajših moških zmotila verski obred in s simboli propagirala Islamsko državo. Dogodek je imam prijavil policiji. V bistvu so verniki, ki so bili tam, sami odstranili skupino. To zdaj preiskuje policija.
Glede na navedbe novinarskega kolega, da so mu ponujali kar sto tisoč dolarjev v zameno, da ne objavi določenega prispevka, je korupcija v BiH velika težava. Kako jo zaznavate vi? To je ena največjih težav v tej državi, in to resna težava na vseh ravneh. Dozdajšnji boj oziroma aktivnosti pri preprečevanju korupcije preprosto ne dajejo pričakovanega učinka. Vse strukture v državi, pa naj gre za policijo, tožilstvo, sodišča, tudi politika s svojimi sporočili, daje obljube, zaveze, a treba bo narediti veliko konkretnih aktivnosti, da se bodo stvari premaknile na bolje. BiH na tem področju čaka zelo veliko dela.
Mislite, da ji bo uspelo? Ali je toliko volje? Verjamem v spremembe na bolje. V zadnjih dveh letih, odkar sem tukaj, zaznavam izboljšanje. Je volja in je energija, vsaj kar zadeva policijske strukture. Ne nazadnje so tudi ljudje, ki delajo na korupcijskih primerih, pravi entuziasti. Dejstvo pa je, da jim je treba dati politično podporo in pogoje za delo, sredstva, v končni fazi spremeniti tudi kakšen zakon.
Poznam ljudi, ki so pripravljeni narediti velike korake. Po drugi strani je treba koordinirati celoten krog, torej od policije in tožilstva do dela sodišča. V Sloveniji smo se s podobnimi težavami srečevali pred leti. Najpomembneje je, da se najprej okrepi šibek del tega kroga. Korupcija bi morala biti prioriteta vseh, ki skušajo pomagati tej državi.
Če se sile in energije celotne mednarodne skupnosti ter nevladnih organizacij, ki so tukaj prisotne, združijo z lokalno oblastjo, sem prepričan, da se v določenem času lahko doseže napredek.
Nekateri so že opazni, recimo pri delu nekaterih policijskih agencij. Pogrešam le to, da ni končnih rezultatov. Ni veliko epilogov v smislu pravnomočnih sodb. Ogromno dela jih še čaka, ker je korupcija vpeta v praktično vse pore družbe.
Novinarski kolegi so deležni groženj, menda so ogroženi tudi tožilci. Varovani tožilki so kljub varovanju in vpričo dveh policistov pod avto nastavili bombo. Kako lahko preiskovalni organi te grožnje obvladujejo? Grožnje so prisotne, v zadnjem času so grozili nekaterim tožilcem. V posameznih primerih gre za resne grožnje, usmerjene v ogrožanje zdravja in življenja. Gre za posameznike, ki po dozdajšnjih ugotovitvah izhajajo iz krogov kriminalnih združb in ki so trenutno v postopku sojenja ali pa na sojenje še čakajo.
Ti posamezniki so osumljeni oziroma obtoženi umorov, in to ne enega. Gre za likvidacije, gre za čiste mafijske obračune, oborožene rope, trgovino s prepovedanimi drogami in orožjem. Žal se pogosto ugotavlja, da pri tovrstnih aktivnostih naši kolegi, ki se ukvarjajo s temi primeri, naletijo tudi na svoje sodelavce.
Ti s posredovanjem informacij ali na drug način pomagajo vodjem teh kriminalnih združb. V tukajšnjem okolju je grožnje resnično treba jemati z vso resnostjo in skrbnostjo. Pa naj bodo izrečene novinarjem ali organom pregona.
Ko se bodo začeli intenzivirati predkazenski in kazenski postopki na področju korupcije, organizirane kriminalitete, terorizma, bo število teh groženj še veliko večje. V zadnjih desetih letih je bilo umorjenih kar nekaj oseb iz vrst policije in vodstva MNZ. Večina teh primerov do zdaj še ni preiskana, storilci še niso bili odkriti.
Kolikšna je povprečna plača policista? Po zadnjih podatkih je bila okoli 800 konvertibilnih mark, torej okoli 400 evrov. So pa plače odvisne tudi od tega, v katerem kantonu delaš, ker ni enotnega plačnega sistema.
So glede na prihodek organi pregona dojemljivi za podkupnine? Žal kar precej.
Ali so se v BiH sposobni sami uspešno zoperstaviti korupciji ali potrebujejo pomoč? Usposobljenost določenih krogov, specializiranih za boj proti organizirani kriminaliteti, pa tudi gospodarskemu kriminalu, je v zadnjem obdobju že opazna, kar zadeva izkušnje in znanje. Lahko delajo samostojno, potrebujejo pa pogoje za delo, ustrezno opremo, pa tudi materialno motivacijo, da so tudi ustrezno nagrajeni za to delo. Vse drugo je odvisno od sodelovanja med institucijami ter mednarodne policijske izmenjave informacij.
Odprtost na policijskem področju je obojestranska. Ravno zato je bil v BiH pred tremi leti vzpostavljen projekt, ki ga je financirala EU in je trajal dve leti. Smisel ali cilj teh projektov je, da EU pomaga BiH na področju notranjih zadev, torej od usposabljanja do predlogov za spremembe ustrezne zakonodaje. Tudi mi smo imeli tri svoje predstavnike, ki so ogromno naredili.
Šlo je za po vojni zagotovo največji projekt na področju notranjih zadev. Nadaljeval se bo predvidoma v roku enega meseca, ponovno za obdobje dveh let. Nosilec projekta je Avstrija, ki nas je kot poznavalce tega območja že povabila k sodelovanju.
Pri katerih projektih sodelujejo slovenski strokovnjaki v BiH? Slovenija je na področju notranjih zadev vedno bolj iskan partner. Zaradi poznavanja razmer, razmišljanja, taktike dela so nam odprta vrata. To so ugotovile tudi druge evropske države, zato nas ob projektih običajno povabijo k sodelovanju.
Novi projekt bi se moral začeti decembra lani, a ker se izvršna veja oblasti tukaj še ni oblikovala, se bo marca letos. Gre za tri področja, in sicer preiskovanje hujših oblik kriminalitete, policijski menedžment in področje informatike ter telekomunikacij. V pripravi pa je še en projekt, kjer bo Slovenija, seveda če bomo dobili zeleno luč, nosilec projekta (terorizem), ter projekt, kjer smo ponovno povabljeni k sodelovanju (korupcija in pranje denarja).
In to ravno na območju zahodnega Balkana, kjer je BiH vključena kot ena osrednjih ciljnih držav s področja boja proti terorizmu. To je močna zadeva. Imamo sicer že pisno zagotovilo pristojnega ministrstva, da bo BiH pristopila k sodelovanju v tem projektu.
Cilj ni oblikovan na fazo, ko že nastopijo posledice, ko se že zgodi teroristični napad, temveč gre za identificiranje pojavnih oblik in pravočasno ukrepanje.
Slovenci nismo odporni proti pojavu bojevnikov v tujini. Varnostni organi so jih zaznali na bojiščih v Siriji in Iraku, bili so tudi med vojno v BiH in na Hrvaškem. Jih lahko pričakujemo še kje?
Posamezniki ali skupine so sodelovali že med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, na žalost so nekateri med njimi sodelovali tudi pri izvrševanju vojnih zločinov. Osebe, ki so odhajale na bojišča v BiH, so dobile vzdevek vikend bojevniki. Pri tem lahko potegnemo vzporednice z aktualnimi dogajanji. Lahko pričakujemo, da se bodo naši državljani pojavljali na kateremkoli vojnem žarišču na svetu.
Ali drži, da je v BiH okoli 600 tujih obveščevalcev? BiH je kar precej prepredena z različnimi pripadniki obveščevalnih služb, ki tukaj opravljajo svoje delo v takšni ali drugačni vlogi in s takšnim ali drugačnim ciljem. Glede na aktualna dogajanja je to število v zadnjem času po ocenah določenih obveščevalnih služb povečano, v javnosti pa se pojavljajo različne številke.
Kako pomembno strateško območje je BiH? Za katerokoli obveščevalno službo je to zelo pomembno strateško območje. Ne nazadnje smo iz tega pri nas izhajali že pred leti, ko smo se pogovarjali o tem, kaj je strateška usmerjenost delovanja slovenske policije.
In če gledamo ta del regije, je neposredna vzpostavitev stika pri operativnem delu zelo pomembna za obe strani, ker dobiš zelo pomembne informacije.
Smo tudi zato Slovenci prisotni v BiH? Slovenija si v prihodnjih letih ne more dovoliti, da bi pasivno gledala na dogajanje na tem območju – govorim o varnostnem vidiku, glede na to, da je cilj večine policij v EU, da ima tukaj svoje predstavnike. Ne nazadnje akterji večjega dela trgovine z orožjem, prepovedanimi drogami, trgovino z belim blagom izhajajo s tega območja.
Gre za orožje in strelivo, ki ga na žalost uporabljajo tudi teroristične skupine, ne samo organizirane kriminalne združbe. Tudi Slovenci smo zaslužni, da smo uspešno izpeljali nekaj akcij pri preprečevanju trgovine z orožjem. Okrepilo se je tudi sodelovanje na področju boja proti terorizmu med slovensko policijo in varnostnimi ter policijskimi strukturami v BiH. Poleg tega informacije ne prihajajo samo iz BiH, temveč tudi iz Slovenije.
Pred približno letom so odkrili zakopano veliko skrivališče orožja, šlo naj bi za 600 kosov raket. Direktor Sipe Goran Zubac je zgrožen, da tožilstvo od takrat ni sprožilo preiskave.
Orožje so našli na območju Tešnja in gre za enega največjih zasegov minskih eksplozivnih teles oziroma raket. Več pa ne bi komentiral. Bolj skrb vzbujajoč je podatek, da ta količina orožja ni bila skrita takoj po vojni, ampak krepko po vojni.
Poleg tega naj bi na tem območju obstajalo še ogromno tovrstnih, morda še večjih skrivališč. Del tega verjetno konča kot del trgovine z orožjem, za mafijske združbe, dobršen del pa lahko ostaja, kot pravijo v BiH, "za vsak primer".