Slovenščine se učijo tudi na drugi strani sveta

V dveh začetnih skupinah se slovenščino po dve uri na teden uči več kot 30 študentov. Foto: Celia R. Gonzalez Za nekatere zveni tako, kot so očetove ali babičine pesmi, za druge odpira vrata do slovanskih kultur in študij ali pa je preprosto izziv, priložnost, ki je niso želeli zamuditi. "Sem iz Cordobe," zdaj že znajo povedati. Pa so tudi iz Buenos Airesa, Unquilla, Saldana, Alta Gracie, Chubuta v Patagoniji in celo iz španske Cartagene.

Ko so se študenti na eni od prvih ur učili predstavljanja, se je izkazalo, kako daleč jih je prineslo na tečaj jezika, ki v primerjavi s španščino po številu govorcev sicer ni velikan. A je tako drugačen in zanimiv (in malce težak, so dodali kmalu po tem, ko smo jim razkrili, da vstopajo v čudoviti svet sklonov), da še vztrajajo. Dvanajst tisoč kilometrov od Slovenije v tem študijskem letu slovenščino usvajata dve skupini študentov.

"La Docta"

Cordoba je z dvema milijonoma prebivalcev drugo največje mesto v Argentini. Istoimenska provinca je zaradi svoje neokrnjene narave, hribov in hladnih rek priljubljena med domačimi turisti, sicer pa so tu nedvomno doma nogometna kluba Talleres in Belgrano, glasba cuarteto in neprekosljivi občutek za humor, kot ga po mnenju Argentincev ne premorejo nikjer drugje.

Cordoba, prestolnica istoimenske province, je drugo največje argentinsko mesto. Živahno mesto petih univerz je, preplavljeno s študenti, ki prihajajo z vseh vetrov, dobilo vzdevek La Docta. Državna univerza v tem mestu ni le najstarejša v Argentini, temveč je bila tudi med prvimi na celini. Neprekinjeno deluje že od leta 1613, ko so jo ustanovili jezuiti.

Če so v evropskem univerzitetnem prostoru slovanske študije razširjene, pogoste in priljubljene, pa so v Južni Ameriki, katere zgodovino so sicer prepredle in spreminjale številne kulture, še vedno razmeroma redke in veljajo skoraj za eksotične. In tako – čeprav so v mestu močno zastopane tudi hrvaška, poljska in ukrajinska skupnost in so pred minulim svetovnim prvenstvom na primer ponujali intenzivne tečaje ruščine – med slovanskimi študijami v Cordobi univerzitetno ledino danes orje prav slovenščina.

Slovenistika na južni polobli

Leta 2003 je lektorat slovenščine začel delovati na filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu, od leta 2008 jo poučujejo tudi na Univerzi v La Plati. Več kot sto študentom na šestih stopnjah predava Tjaša Lorbek, že tretja profesorica, tja napotena s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik ljubljanske filozofske fakultete. 

Ključni podpornik in promotor Slovenije in slovenske kulture v Argentini je slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu, prav to je lani okrepilo prizadevanja in spodbudilo pogovore o možnostih umestitve tečaja slovenskega jezika na univerze v drugih argentinskih mestih.

Univerza v Ljubljani s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik od letos tako sodeluje z Državno univerzo v Cordobi, kjer se obeta izbirni seminar slovenske književnosti, namenjen študentom oddelka za literaturo na filozofski fakulteti. Jezikovnim tečajem pa je svoje prostore ponudila Katoliška univerza, ki je s svojimi več kot deset tisoč študenti druga največja v tem mestu. Sodelovanje je odprlo možnost študijskih, akademskih in raziskovalnih izmenjav.

Kdo bi se rad naučil govoriti slovensko?

Od Lepe Vide do Aleksandrink: študenti so se ukvarjali z zgodbami primorskih Slovenk, ki jih je življenje odneslo čez morje v Egipt. Predavanje pred ogledom filma je pripravila Miriam Zorn, Slovenka, ki živi v Argentini in je vnukinja dveh aleksandrink. Na razpisanih 20 mest na tečaju se je že v prvih dveh dneh prijavilo več kot 30 študentov, zato so nazadnje odprli dve začetni skupini. Približno polovica vpisanih na novem lektoratu ima slovenske korenine. Precej drugih slušateljev, ki prihajajo z več študijskih smeri ter so različnih starosti in poklicev, pa je prignala radovednost. Nekateri so slovenščino vpisali kot izbirni predmet. Tečaj je za vse brezplačen.

Na lektoratu se v družbi učiteljice ne seznanjajo le s slovnico in sporazumevalnimi obrazci, srečanja prinašajo tudi vsebine o Sloveniji, njeni zgodovini, znamenitostih in kulturi. Med letom tako pripravijo še oglede slovenskih filmov, dogodke z gostujočimi umetniki, poslušajo glasbo, prebirajo slovensko literaturo. Prvič bodo ob koncu študijskega leta, v začetku decembra, del projekta Svetovni dnevi Ivana Cankarja, ko bodo po vseh lektoratih po svetu pripravili dogodke, povezane z življenjem in delom velikega slovenskega avtorja.

"Na začetku je zapleteno, a človeka ponese"

Lara Tzvir je študentka 3. letnika mednarodnih odnosov in bi se želela v svoji karieri posebej posvetiti slovanskemu delu Evrope. "Zdi se mi je, da je Slovenija izjemno zanimiva, a da v Argentini in Latinski Ameriki ne dosega potrebne prepoznavnosti. Zanimajo me njena bogata kultura in vrednote. Čeprav gre za tako mlado državo, Lara in Florencia, študentki mednarodnih odnosov, obiskujeta tečaj slovenščine. je svetu veliko prispevala z ekološkega vidika, vidika kulturne in naravne dediščine. Mislim, da bi morala biti bolj poznana," pravi dekle, ki se sicer uči tudi ruščine in ukrajinščine.

Podobno meni njena študijska kolegica Florencia Rodriguez, ki rada usvaja nove jezike: "Zelo me zanimata slovenska kultura in zgodovina. Vesela in hvaležna sem za priložnost, da se naučim tega jezika." Pa je slovenščina težka? Vprašanje, ob katerem se večina študentov negotovo nasmeje. "Na začetku je zapleteno, a človeka ponese. In to je lepo," dodaja.

Na pot z Martinom Krpanom

Nov lektorat so odprli literarno: v znamenju predstavitve prevoda Levstikovega Martina Krpana v španščino oziroma – kot raje rečejo Argentinci – kastiljščino. Projekt, knjiga z legendarnimi ilustracijami Toneta Kralja, je plod pobude slovenskega veleposlaništva in sodelovanja Centra za slovenščino ter založbe Bärenhaus, uresničil pa se je novembra lani. Spremno besedo je prispeval pisatelj Boris Pahor.

V Cordobi je gostom knjigo približala njena prevajalka Florencia Ferre. Predvajali so tudi animirani film o Martinu Krpanu, ki ga je lani ustvarila produkcija Strup, in tako navdušenim udeležencem zgodbo "o slovenskem superjunaku iz 19. stoletja" predstavili še nekoliko drugače. Druženje se je sklenilo s klepetom o Sloveniji, zdravico s slovenskim vinom in okušanjem medu ter drugih slovenskih dobrot.

"Martina Kerpana", prevod legendarnega dela Frana Levstika v španski jezik, je predstavila prevajalka Florencia Ferre. Knjiga z ilustracijami Toneta Kralja je v Argentini ob podpori Veleposlaništva RS in Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik izšla lani.

"Pravijo, da slovenščina izginja, zato je veleposlaništvo, ki ima za eno od glavnih nalog širjenje in promoviranje slovenske kulture, slovenskega jezika, začelo pobudo, da se v Cordobi odpre lektorat. S tem želimo slovenščino ne le ohranjati, temveč jo tudi širiti, na njej graditi," je v častnem nagovoru ob odprtju povedala slovenska veleposlanica v Buenos Airesu Jadranka Šturm Kocjan.

Prorektorica Katoliške univerze v Cordobi Olga Bonetti pa je poudarila, da so na argentinski strani tovrstnih sodelovanj izjemno veseli. Tečaj slovenščine, ki so ga študenti in zunanji slušatelji dobro sprejeli, namreč pomeni šele začetek povezovanj na različnih ravneh.

Fotogalerija

1 / 9