Torek, 25. 7. 2017, 15.28
7 let, 4 mesece
Slovenija se ni pritožila, plačati bo morala 85 tisoč evrov
Slovenija v zadevi Vaskrsić ni predlagala obravnave pred velikim senatom, sodba zato danes postaja pravnomočna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,85
9
Slovenija za sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Vaskrsić ni predlagala obravnave pred velikim senatom sodišča, so za STA povedali na državnem pravobranilstvu. Sodba bo zato danes postala pravnomočna, odškodnino 85 tisoč evrov pa bo treba plačati v treh mesecih.
ESČP je namreč 25. aprila letos odločil, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85 tisoč zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi Vaskrsićevega osnovnega dolga v vrednosti 124 evrov.
Ker Slovenija v treh mesecih od razglasitve sodbe ni predlagala, da zadevo obravnava še veliki senat omenjenega sodišča, bo ta danes postala pravnomočna, država pa bo morala odškodnino izplačati v treh mesecih.
Kot so povedali na državnem pravobranilstvu, so odločitev o tem, da ne predlagajo, da zadevo obravnava še veliki senat, sprejeli v soglasju z ministrstvom za pravosodje, in sicer na podlagi analiz sodbe in ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Odškodnino pa bo država plačala v za to določenem trimesečnem roku po pravnomočnosti, so povedali.
Kaj je kršila Slovenija in zakaj mora plačati odškodnino
Slovenija je po ugotovitvah ESČP v omenjenem primeru kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću mora zato država plačati 77 tisoč evrov odškodnine za materialno škodo, tri tisoč evrov za nematerialno in pet tisoč evrov za povračilo stroškov.
Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hišo pa so novemu lastniku prodali že pred poplačilom dolga.
Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.
Ministrstvo za pravosodje zaradi tega primera pripravlja predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, hkrati pa preprečevala primere, kot je bil Vaskrsićev.
9