Ponedeljek, 28. 7. 2025, 10.50
5 ur, 52 minut
Prihodnost SIJ pod vprašajem, ruski lastnik noče vrniti milijonskega dolga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
Ruski tajkun Andrej Zubicki SIJ dolguje več kot 60 milijonov evrov.
Pri reševanju Slovenske industrije jekla (SIJ), katere 25-odstotna lastnica je država, in 3.600 zaposlenih se po poročanju portala Necenzurirano vse bolj zapleta. Konec septembra se namreč izteče rok za dogovor z bankami glede podaljšanja plačila več kot 300-milijonskega dolga, prihodnost skupine pa je zaradi sporov z bankami, slabega poslovanja družbe in neodzivnosti večinskega lastnika, ruskega tajkuna Andreja Zubickega, pod velikim vprašajem.
Po njihovih informacijah je od pogajanj odstopila italijanska banka Unicredit, preostale banke v konzorciju pa se ne morejo dogovoriti glede vrstnega reda zavarovanj, ki bo pomemben pri dodelitvi premoženja SIJ v primeru nadaljnjega zaostrovanja težav.
Možnosti, kaj se bo zgodilo s SIJ, je več.
Poleg višine dolga, ki znaša več kot 300 milijonov evrov, se reševanje zapleta tudi zaradi poslovnih težav podjetja, v lanskem letu so namreč ustvarili več kot 46 milijonov evrov izgube, in večinskega lastnika Andreja Zubickega. Njegovo podjetje Dilon SIJ še vedno dolguje več kot 60 milijonov evrov, a nič ne kaže, da bi dolg kmalu poplačal.
SIJ je v ruske roke prešel leta 2007, v času prve vlade Janeza Janše, zanjo pa so plačali 105 milijonov evrov. Komisijo za privatizacijo je takrat vodila Marija Zagožen, žena pokojnega Jožeta Zagožena, nekdanjega generalnega direktorja HSE, ki je SIJ po prodaji več let dobavljal elektriko po nižji ceni.
Kaj se bo zgodilo s SIJ?
V Skupini SIJ so za Necenzurirano glede pogovorov z bankami odgovorili, "da zaradi oteženih poslovnih okoliščin za celotno evropsko jeklarstvo že dlje izvajamo različne aktivnosti, ki pomagajo tudi pri finančni vzdržnosti". Med njimi so optimizacija in zmanjševanje nenujnih stroškov, zaustavitev nekaterih naložb, optimizacija zalog, prilagajanje organizacije dela v odvisnih družbah in finančni ukrepi.
Pred dogovorom o podaljšanju plačila dolga naj bi se banke želele prepričati, kakšno je dejansko stanje v skupini, v SIJ pa zagotavljajo, da imajo z največjimi bankami, med katerimi sta NLB in OTP, dosežene dogovore o nadaljnji podpori financiranja in da v skladu z dogovori izpolnjujejo vse obveznosti. Februarja so z njimi dosegli t. i. "stand-still" dogovor, s katerim so se banke zavezale k začasnemu zadržanju izvršb ali tožb, zahtevkov po takojšnjem poplačilu dolga in uveljavljanja zavarovanj.
Možnosti, kaj se bo zgodilo s SIJ, je več, poleg nujnega likvidnostnega posojila tudi približno 90-milijonska dokapitalizacija.
