"Slovenija prelaga odgovornost za zaščito beguncev na druge države"

Potem ko so se voditelji EU in Turčije dogovorili o zaprtju balkanske begunske poti, je Slovenija na meji s Hrvaško danes ponoči spet vzpostavila schengenski režim. To pomeni, da bodo lahko v našo državo vstopali le še:

- tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, - ljudje, ki izrazijo namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, - in posamezniki, ki se jim bo po individualni obravnavi dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.

Slovenska odločitev je sprožila učinek domin po balkanskih državah, čez katere begunci in migranti potujejo v države osrednje in severne Evrope. Hrvaška je na svojih mejah uvedla schengenska pravila, čeprav ni članica tega območja, Srbija je zaostrila pogoje za vstop tujcev v državo, saj ne želi, da bi postala zbirni center za begunce in migrante.

Amnesty International Slovenije kritičen do vlade Po ponovni vzpostavitvi schengenskega režima na meji s Hrvaško v organizaciji Amnesty International Slovenije poudarjajo, da Slovenija na svojih mejah lahko izvaja določene ukrepe omejitve vstopa, ne sme pa omejiti vstopa prosilcem za azil. Skrbi jih, da begunci, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, do Slovenije sploh ne bodo mogli.

"Prizadevanje po omejitvi dostopa do mednarodne zaščite v Sloveniji kaže tudi sprejetje novega zakona o mednarodni zaščiti, ki uvaja koncept varnih tretjih držav, kar pomeni, da bomo komurkoli, ki bo na poti do Slovenije prečkal kakšno državo, ki jo bo Slovenija označila kot varno, prošnjo za mednarodno zaščito lahko zavrgli," pravijo. Dodajajo, da Slovenija s tem prelaga odgovornost zaščite beguncev na države, ki so geografsko bližje državam, od koder je prisiljeno bežati največ ljudi.

Prosilci za azil bi morali imeti možnost izbire končne države ob vstopu v EU Podobno sporočajo tudi iz Slovenske karitas, kjer v skladu z apelom Caritas Evropa menijo, da morajo imeti prosilci za azil možnost izbire končne države ob vstopu v Evropsko unijo, ker gre za človeško dostojanstvo. Pri tem se zavedajo omejenih zmogljivosti posameznih držav EU, tudi Slovenije.

"Zagovarjamo solidarnost vseh držav znotraj EU, saj je nemogoče da bi ena država v Uniji ali na meji sprejela preveliko število beguncev, ki potrebujejo zaščito," poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic.

V organizaciji Amnesty International ob tem poudarjajo, da bi morala Slovenija namesto omejevanja dostopa do mednarodne zaščite razmišljati o tem, kako lahko zagotovi varne in legalne poti v Slovenijo prosilcem za azil, ter sprejeti svoj pravičen delež skrbi za begunce. Kritični so tudi do EU, ki kot najbogatejši blok za ljudi v stiski ne prevzema dovolj odgovornosti. "Mednarodni sistem zaščite beguncev ne more delovati brez mednarodne solidarnosti," še poudarjajo.

"Na nas je skrb za ljudi, ki so v stiski, ne glede na to, ali so domačini ali tujci"

Na Slovenski karitas se v politične odločitve vlade ne želijo vmešati, poudarjajo pa, da se stvari glede mej zelo hitro spreminjajo in niso stabilne na ravni EU. "Država mora skrbeti za varnostno politiko v državi in za svoje odločitve mora prevzeti tudi odgovornost. Na nas pa je skrb za ljudi, ki so v stiski, ne glede na to, ali so domačini ali tujci."

Jerebic dodaja, da imajo pri delu z begunci pozitivne izkušnje, v osebnem stiku pa je pogled bistveno drugačen, saj sta v ospredju človek in njegova stiska. "V stiku z begunci smo doživeli njihov strah, bolečino in tudi hvaležnost. V tem času se je v pomoč vključilo več kot 800 rednih prostovoljcev, ki so lani opravili 24 tisoč prostovoljnih ur."

Zgodbe prostovoljcev so zelo doživete

Tudi Rdeči križ Slovenije, ki je prvi pomočnik javnim oblastem, odločitev vlade ne komentira, podpira pa spoštovanje temeljnih pravic ter zagotavljanje zaščite in humanitarne pomoči vsem, ki ju v Sloveniji potrebujejo.

"Zgodbe skoraj 4.000 prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije – ti so se skupaj z zaposlenimi vključili v reševanje migrantske problematike takoj po množičnem prihodu ljudi, ki bežijo pred vojno, preganjanjem, življenjem v negotovosti in revščino – so zelo doživete, nekatere čustvene, predvsem pa raznovrstne, odvisno od tega, kakšno pomoč so ljudje potrebovali," pravijo pri naši največji humanitarni organizaciji.

V zadnjih mesecih so se sklenila nova poznanstva in prijateljstva, v spomin prostovoljcev se je vtisnilo mnogo hvaležnih nasmehov in stiskov rok ljudi, ki so jim pomagali olajšati katero od njihovih stisk, pa tudi solz in bolečine zaradi pogrešanega družinskega člana, ki so ga začeli iskati s pomočjo prostovoljcev. S skupnimi močno jim je uspelo znova povezati nekaj deset tisoč družin, v veliko pomoč pri tem zahteven delu pa so jim bile službe za iskanje pogrešanih Rdečega križa Avstrije in Hrvaške. .