Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
6. 6. 2011,
17.18

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Danilo Türk Bolgarija

Ponedeljek, 6. 6. 2011, 17.18

8 let

Slovenija in Bolgarija enotni glede vprašanj EU in regije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Predsednik Slovenije in njegov bolgarski kolega sta dvostransko sodelovanje med državama ocenila za zelo dobro ter izpostavila opazen razvoj na področju gospodarskega sodelovanja.

"Dialog predsednikov obeh držav prispeva k sodelovanju na številnih ostalih področjih," je dejal bolgarski predsednik Georgij Parvanov in izpostavil gospodarsko sodelovanje ter rast blagovne menjave, ki pa še ni razlog za zadovoljstvo. "Odpraviti je potrebno različne ovire," je opozoril Parvanov in spomnil, da bo k temu prispevala tudi letošnja vzpostavitev neposredne letalske povezave med državama. Medsebojno zanimanje za naložbe na trge obeh držav Obstaja tudi medsebojno zanimanje za naložbe na trge obeh držav, o čemer bosta predsednika skupaj s slovenskimi in bolgarskimi gospodarstveniki bolj podrobno razmišljala na torkovi poslovni konferenci. V Bolgariji, kjer se je močno povečala brezposelnost, v protikriznemu programu dajejo poudarek spodbujanju domače porabe, ki bi povečala tudi zaposlenost. Kmalu odprtje slovenskega veleposlaništva v Sofiji Vse intenzivnejše odnose med Slovenijo in Bolgarijo naj bi kmalu potrdilo tudi odprtje slovenskega veleposlaništva v Sofiji, kjer diplomatski predstavniki že iščejo ustrezne prostore. Kot je pojasnil Danilo Türk, je bila politična odločitev o odprtju veleposlaništva sprejeta že pred nekaj leti, vendar je bila realizacija zaradi kriznih razmer in varčevalnih ukrepov nekoliko upočasnjena.

Parvanov pričakuje vključitev v schengen še letos Slovenija podpira Bolgarijo v njenih prizadevanjih za članstvo v schengenskem območju. "Bolgarija zadostuje vsem merilom, zato upamo, da ne bo prišlo do postavljanja drugih meril, ki bi bile predvsem politične narave," je dejal Parvanov, ki meni, da vprašanje boja proti korupciji, ki poteka zelo intenzivno, ne sme vplivati na to. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo do vključitve Bolgarije v schengen prišlo še letos. Türk, ki verjame, da je Bolgarija naredila velik napredek, pa je izpostavil, da bo presojo morala opraviti Evropska komisija.

Slovenija in Bolgarija si delita skupna stališča tudi glede drugih vprašanj EU, tako glede krepitve unije kot širitve. "Obe državi prispevata k stabilnosti v Jugovzhodni Evropi in sta zavezani k nadaljevanju take vloge tudi v prihodnje," je zagotovil Türk. Hkrati je izpostavil medsebojno podporo obeh držav pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov.

Podobna stališča glede energetske strategije V duhu podpiranja širitve EU si oba predsednika prizadevata tudi za čimprejšnjo rešitev spora med Grčijo in Makedonijo zaradi imena. Podobne poglede imata Slovenija in Bolgarija tudi glede evropske energetske politike, vključno s projektom izgradnje plinovoda Južni tok. Türk je prepričan, da bo plin pomemben energent prihodnosti tudi zaradi težav, ki spremljajo jedrsko energijo. Slovenija se ne odreka jedrski elektrarni, je dejal Türk, Parvanov pa je povedal, da se izgradnja še ene jedrske elektrarne v Bolgariji nadaljuje.

Sprejem pri predsedniku DZ Parvanova je sprejel tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, s katerim sta se strinjala, da so odnosi med državama tradicionalno dobri in prijateljski. Državi povezuje partnerski odnos v okviru EU in vrsta interesov v širši regiji, s posebnim poudarkom na podpori procesu evropske integracije držav Zahodnega Balkana, so sporočili iz DZ.

Zavzela sta se tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja, Gantar pa je izpostavil tudi pomen medparlamentarnega sodelovanja, ki je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe še pridobilo na pomenu, saj je pogodba okrepila vlogo nacionalnih parlamentov v procesih EU. Nacionalni parlamenti morajo skupaj z Evropskim parlamentom najti skupno točko glede parlamentarnega nadzora nad zunanjo in varnostno politiko, odprto pa ostaja še vprašanje povezave nacionalnih parlamentov pri testu subsidiarnosti, je menil predsednik DZ.

Parvanov: V parlamentih je potreben bolj dejaven dialog Parvanov se je strinjal, da je treba v luči Lizbonske pogodbe v nacionalnih parlamentih voditi bolj dejaven dialog. Prepričan je, da lahko k poglobitvi odnosov med parlamentoma obeh držav med drugim veliko prispevata tudi skupini prijateljstva v obeh parlamentih.

Ne spreglejte