Slovenija bo sredstva za odpravo posledic poplav dobila v enem mesecu

Slovenija bo v enem mesecu, tik pred novim letom letos dobila denar iz evropskega solidarnostnega sklada za financiranje izrednih ukrepov.

"Znak velike finančne solidarnosti med državami članicami" Sporazum sta podpisala predstojnik službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, državni sekretar Bojan Suvorov in evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

"Današnji podpis ne predstavlja le konec intenzivnega dela Slovenije in Evropske komisije, temveč je tudi znak velike finančne solidarnosti med državami članicami," je po podpisu povedal Suvorov in pojasnil, da bo Slovenija denar dobila v enem mesecu po podpisu.

Odprava škode na vodnogospodarskih objektih Slovenija je za odpravo posledic močnega deževja in poplav, ki so po državi pustošile lani med 16. in 20. septembrom, že namenila približno 19 milijonov evrov iz državnega proračuna in del teh sredstev bo sedaj v slovenski proračun povrnjen s 7,5 milijona evrov iz solidarnostnega sklada.

Denar bo namenjen predvsem za delno odpravo škode na vodnogospodarskih objektih. Slovenija bo morala pripraviti poročilo, v katerem bo natančno opredelila, za katere projekte je porabila denar.

Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada upošteva celotna škoda, a denar je lahko porabljen samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti, je pojasnil komisar Hahn. Denar je tako lahko porabljen le za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, ne pa na zasebnih objektih.

Lanske poplave so prizadele kar 137 od tedanjih 210 slovenskih občin in povzročile obsežno škodo, ki je bila ocenjena na več kot 250 milijonov evrov, poplavljenih je bilo več kot 8000 zgradb, poškodovanih 91 mostov in 2550 kilometrov cest, je pojasnil Suvorov.

Poškodovane soline pri Piranu Poleg tega se je po njegovih besedah sprožilo več kot 850 novih plazov, 296 prebivalcev je bilo evakuiranih, na več območjih je bila poškodovana tudi kulturna dediščina, voda je zalila celotni stari mestni jedri na Kostanjevici na Krki in Krškem ter poškodovala soline pri Piranu.

Državni sekretar je ob tem še poudaril, da je krepitev preventivnega delovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer ena njihovih ključnih zavez, a da je moč narave vseeno vse prevečkrat opomin, da je preventivno delovanje morda še vedno premalo načrtovano in usklajeno.

Še bolj učinkovito in racionalno ukrepanje Njihov cilj je tako v prihodnje doseči še bolj učinkovito in racionalno ukrepanje in karseda hitro odzivanje različnih reševalnih služb ne glede na vrsto, obseg ali posledice nravnih in drugih nesreč.

Slovenija se po njegovih besedah trenutno z Evropsko komisijo v okviru pobude Jaspers dogovarja za evropska sredstva za preventivne ukrepe za zaščito območij okoli Savinje in računa, da bo ta projekt potrjen v naslednjem letu.

Sanacija brežin, čiščenje rečnih kanalov in urejanje vodotokov To bi pomagalo pri izvedbi ukrepov, kot so sanacija brežin, čiščenje rečnih kanalov in urejanje vodotokov, tako da se v prihodnje prebivalcem ob vodotokih ne bi bilo treba bati vsakega malo močnejšega dežja. "Trenutno je prioriteta Savinja, kjer smo imeli v zadnjih letih največ poplav," je pojasnil Suvorov.

Ob tem je še izpostavil, da računajo, da bodo taki protipoplavni ukrepi del kohezijskega sklada tudi v naslednji finančni perspektivi.

Škoda po povodnji znaša nekaj nad 251 milijonov evrov Vlada se je za prošnjo za pomoč odločila sredi novembra, potem ko je bilo ocenjeno, da škoda po povodnji znaša nekaj nad 251 milijonov evrov, s čimer Slovenija izpolnjuje pogoje za vložitev vloge za sredstva iz sklada.

Članica Evropske unije lahko namreč za pomoč iz sklada zaprosi, če ocenjena škoda znaša več kot tri milijarde evrov ali več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. To je v Sloveniji nominalno lani znašalo 217,7 milijona evrov.