Skupina državljanov bo izpodbijala tako razpust DZ kot tudi datum volitev

Med vlagatelji so tudi predstavniki nekaterih zunajparlamentarnih strank ter odgovorni urednik Mladine Grega Repovž. Ta je dejal, da bodo izpodbijali ves odlok.

Če bi ustavno sodišče razveljavilo datum, predčasne volitve ne bi mogle biti izvedene v roku Odlok, ki ga je predsednik republike Borut Pahor podpisal v nedeljo, vsebuje tako določbe o razpustu DZ kot tudi o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki so določene za 13. julij.

Če bi ustavno sodišče razveljavilo datum volitev, bi to pomenilo, da predčasne volitve ne bi mogle biti izvedene v roku, ki ga določa ustava, torej od 40 do 60 dni po razpustu parlamenta. Takšno stanje bi bilo neustavno. Po opozorilih nekaterih pravnih strokovnjakov pa so tudi odločitve ustavnega sodišča vezane na ustavo.

Drugače bi bilo, če bi ustavno sodišče razveljavilo del odloka, ki govori o razpustu DZ. S tem delom odloka namreč začnejo teči volilni roki, torej tudi ta časovna omejitev, da se volitve izvedejo najpozneje v dveh mesecih po razpustu parlamenta.

Kdaj mora biti razpuščen DZ? Lahko torej izpodbijajo to, da predsednik republike DZ ne bi smel razpustiti na današnji dan. Dejstvo pa je, da niti poslovnik DZ, niti zakonodaja, niti ustava ne določajo, kdaj mora biti DZ razpuščen po tem, ko v roku ni bilo podanega predloga za izvedbo tretjega kroga imenovanja novega mandatarja.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da bo presoja odloka o razpisu volitev enaka kot presoja drugih predpisov, tek volilnih rokov pa na presojo ne vpliva. Tako tudi navajajo, da je razveljavitev vsakega predpisa, ki ga presoja ustavno sodišče, načeloma mogoča, med njimi tudi odloka o razpisu volitev.

Repovž: Govorimo o temeljni človekovi pravici Repovž je dejal, da bodo izpodbijali ves odlok, torej tako razpust DZ kot tudi razpis volitev za 13. julij. Argumentov, s katerimi bodo izpodbijali odlok, še ne želi razkriti, saj pravi, da je zahteva po ustavni presoji odloka še v pripravi.

"Izhajamo iz stališča, da določitev datuma sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice. Torej govorimo o temeljni človekovi pravici," je pojasnil Repovž, ki verjame, da jim bo z zahtevo uspelo.

Za vložitev ustavne presoje so se odločili, ker se je na Mladino obrnilo več državljanov, ki so dvomili o ustavnosti takšnega odloka. "Če obstaja kakršenkoli dvom o ustavnosti odloka, potem je naša dolžnost, da se to odpravi," je še dejal. Prav tako še ne želi razkriti vseh posameznikov, ki bodo sodelovali pri zahtevi, med njimi naj bi namreč bili nekateri znani obrazi.